| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VLOGA IN POMEN MATIJE SENKOVIČA V SLOVENSKI PEDAGOGIKI
Lea Štante, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen Matije Senkoviča v slovenski pedagogiki.Kljub vidnemu delovanju na pedagoškem področju je bolj ko ne ostal spregledan.Glede na njegov prispevek k slovenski pedagogiki pa si gotovo zasluži večjo pozornost.Biografskemu orisu Matije Senkoviča sledi zgodovinska obravnava njegovega obdobja. Deloval je namreč v času številnih zgodovinskih preobratov, ki so vplivali tudi na šolstvo, šolski sistem in pedagoška gibanja.Med njimi je bila tudi reformska pedagogika, ki je zahtevala notranjo preobrazbo slovenskega šolstva in slovenske šolske zakonodaje. Velik del napredno mislečega učiteljstva pa se je priključil še k eni reformni akciji - k reformi notranjega šolskega dela, ki je znana pod imenom delovna šola. Senkovič je znan predvsem kot predstavnik delovne šole, vendar pa je ostalo spregledano njegovo zavzemanje za formalne stopnje, značilne za herbartizem.
Keywords: Matija Senkovič, 1. polovica 20. stoletja, šolstvo, šolska zakonodaja na Slovenskem, Herbart, herbartizem, reformska pedagogika, delovna šola, delovna pedagogika, pedagogika delovne šole.
Published: 13.01.2010; Views: 2220; Downloads: 303
.pdf Full text (656,69 KB)

2.
PEDAGOGIKA NACIONALSOCIALIZMA
Polona Župevc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pedagogika nacionalsocializma je primer totalne vzgoje v Nemčiji od leta 1933 do 1945. Ta nova pedagogika je zajemala vzgojo v vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in na fakultetah v času nacističnega vladanja. Cilj nacionalsocialistične pedagogike je bil, vzgojiti pravo arijsko mladino, ki bo rasno čista in ki bo služila svojemu narodu in državi. S svojo pedagogiko so nacionalsocialisti (nacisti) širili rasistične, antikomunistične in antihumanistične koncepte ter poudarjali superiornost nemške rase. Ključno vlogo pri oblikovanju nacistične pedagogike je imel Adolf Hitler. Po njegovi predstavi naj bi bila mladina nasilna, groba, gospodovalna, atletska, neustrašna, intelektualno neizobražena in predvsem poslušna in vodljiva. Svojo ideologijo je zato moral približati mladini. To mu je uspelo z mladinsko organizacijo Hitlerjugend, ki je postala kmalu zelo popularna. Hitlerjugend je postala tako močna, da je vplivala na vzgojo in izobraževanje tudi v šolah. Ob prevzemu oblasti so nacionalsocialisti v šolah spreminjali učne vsebine in jih prilagajali lastni ideologiji. Uvajali so nove zakone, ki so omejevali vpis v srednje šole in na fakultete, kasneje celo povsem prepovedali vpisovanje židovskih otrok v šole. Začeli so ustanavljat lastne vzgojne ustanove, kjer so otroci bili povsem podvrženi nacistični ideologiji. V drugi svetovni vojni so začeli širiti svoje ozemlje in osvojili tudi Slovenijo, saj so bili prepričani, da je Slovenija nemško ozemlje. Slovenski narod so želeli ponemčiti, zato so prevzeli oblast nad slovenskim šolstvom na osvobojenih območjih. Slovenske šole so bile glavne postojanke v procesu ponemčevanja. Kot posledica okupatorjevemu šolstvu, so partizani in drugi začeli ustanavljati partizanske šole, saj večina zavednih Slovencev ni želela, da bi njihovi otroci obiskovali nemške šole.
Keywords: NACIONALSOCIALISTIČNA PEDAGOGIKA, VZGOJA IN ŠOLSTVO NACIZMA, NACISTIČNI PEDAGOGI, HITLERJUGEND, OKUPATORJEVO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM, PARTIZANSKO ŠOLSTVO.
Published: 19.03.2010; Views: 2524; Downloads: 267
.pdf Full text (499,43 KB)

3.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OLGE MEGLIČ
Tonja Zagoršek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je na kratko predstavljena zgodovina Ptuja in razvoj šolstva na Slovenskem. Največji poudarek diplomskega dela pa se nanaša na zgodovino Osnovne šole Olge Meglič in njenem razvijanju skozi različna obdobja. Kot najpomembnejšo prelomnico zasledimo mesec maj, leta 1979, ko je Skupščina občine Ptuj sprejela odločbo o ustanovitvi osnovne šole na Ptuju, saj so bile tedanje razmere v šolstvu vse prej kot pozitivne. Novoustanovljena osnovna šola je tako dobila svoje prostore na Prešernovi ulici 31, kjer so bili do tega trenutka prostori Gimnazije Dušana Kvedra Ptuj. Potrebno je bilo veliko truda in volje, da je na novo pridobljena stavba zaživela kot se za šolo spodobi, in da je bila pripravljena ter zmožna sprejeti učence v svoje prostore. Kot pomemben dan, ki se je zapisal v spomine vseh, takrat delujočih na šoli in drugih povezanih z njo, pa gre omeniti tudi 28. november leta 1979, ko je Osnovna šola v ustanavljanju dobila tudi svoje ime, in sicer Osnovna šola Olge Meglič in se tako začela resnično razvijati ter graditi na svojem ugledu. Skozi različna obdobja, ki so v diplomski nalogi razdeljena na štiri dele, je postajala vedno pomembnejši člen ptujske občine in z uspehi učencev konkurirala vsem ostalim šolam. Mnogokrat je bila Osnovna šola Olge Meglič tudi med prvimi šolami, ki so uvajali spremembe v šolstvu, nemalokrat pa je bila razglašena tudi za zelo eksperimentalno šolo. Žal so jo pri vseh novostih in pozitivnih spremembah velikokrat ovirali neustrezni pogoji za delo, zato kot drugo veliko prelomnico Osnovne šole Olge Meglič štejemo šolsko leto 2005/2006, ko so končno lahko v nove prostore zakorakali vsi šolski strokovni delavci, učenci in ostali povezani s šolo ter na ta način po vseh teh letih dobili pogoje, kakršne si zasluži vsaka osnovna šola in ljudje, ki so povezani z njo.
Keywords: družbenogeografski pregled, zgodovina Ptuja, šolstvo na Slovenskem, Osnovna šola Olge Meglič, osnovno šolstvo, izobraževanje.
Published: 23.12.2010; Views: 2338; Downloads: 331
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
OSNOVNOŠOLSKI SISTEMI NA SLOVENSKEM OD SREDNJEGA VEKA DO DANES
Špela Jaušovec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je strnjeno predstavljen osnovnošolski sistem vse od srednjega veka do danes. Razvoj šolstva je opisan po posameznih obdobjih, predstavljene so najpomembnejše značilnosti. Namen diplomskega dela je prikazati spreminjanje sistema osnovnega šolstva, predvsem na področju podajanja snovi učencem, ocenjevanja, preverjanja in zaključka le-teh. Glavni cilj je podati razlike med osemletko, ki je bila v veljavi do leta 2008, in zdajšnjo devetletko ter kakšno vlogo je imela materinščina skozi čas. Naloga bralcu omogoča kronološki pregled sistemov slovenskega osnovnega šolstva v različnih obdobjih, primerjanje med njimi in boljšo predstavo o spreminjanju sistemov skozi dolgo obdobje šolstva na Slovenskem. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisan teoretični del obravnavane teme, za primerjavo osnovnošolskih sistemov in odkrivanje razlik med njimi je uporabljena komparativna metoda, za opis zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze, ki je uporabljena pri analizi učnih načrtov.
Keywords: Šolstvo na Slovenskem, zgodovina, srednji vek, jezuiti, Marija Terezija, Jožef II., Ilirske province, revolucija, Jugoslavija, partizani, osemletka, devetletka, preverjanje, ocenjevanje, nadarjeni učenci, učni načrt.
Published: 17.06.2013; Views: 1633; Downloads: 332
.pdf Full text (2,39 MB)

5.
ZGODOVINSKI RAZVOJ PODRUŽNIČNE ŠOLE SVETI DUH NA OSTREM VRHU
Eva Dajčman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj podružnične osnovne šole Sveti Duh na Ostrem vrhu od leta 1816 do danes. Začetki šolstva ter ustanovitev omenjene šole segajo prav v leto 1816. Šola se je skozi različna zgodovinska obdobja srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, med drugim s prostorsko stisko, slabim obiskom učencev ter pomanjkanjem učiteljev, učnega gradiva ter ostalih učnih pripomočkov, pa vendar je prebrodila slabe čase ter se ohranila še do danes. Sveti Duh sem predstavila tako zgodovinsko kot tudi geografsko. Podrobno sem predstavila razvoj šole skozi posamezna obdobja.
Keywords: šolstvo, podružnična šola Sveti Duh na Ostrem vrhu, šolstvo na Slovenskem, kronika šole, izobraževanje
Published: 22.07.2015; Views: 710; Downloads: 77
.pdf Full text (1,33 MB)

6.
ZGODOVINSKI RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ OD LETA 1961 DO DANES
Danijela Lapornik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik.
Keywords: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj
Published: 01.09.2016; Views: 825; Downloads: 39
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA
Tjaša Kordež, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi. Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili. Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Keywords: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Published: 01.06.2016; Views: 547; Downloads: 70
.pdf Full text (3,24 MB)

8.
Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danes
Teja Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega. Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave. Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala. Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Keywords: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Published: 21.09.2016; Views: 794; Downloads: 43
.pdf Full text (3,34 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica