| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 16 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
SODELOVANJE MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI IN STARŠI
Martina Ščernjavič, 2015, master's thesis

Abstract: Danes vzgoja ni le domena družine oz. staršev in izobraževanje ni le domena šole oz. šolskih pedagoških delavcev. Tako družina kot šola se ukvarjata z vzgojo in izobraževanjem otrok, zato bi se morali starši in šolski pedagoški delavci med seboj povezovati in sodelovati. V magistrski nalogi se ukvarjamo s sodelovanjem med starši in šolskimi svetovalnimi delavci, ki predstavljajo del kolektiva šolskih pedagoških delavcev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili sodelovanje med šolskimi pedagoškimi delavci in starši (tudi sodelovanje med šolskimi svetovalnimi delavci in starši), v empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate empirične raziskave o pogledu staršev na sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 108 staršev, smo izvedli na petih pomurskih osnovnih šolah meseca aprila 2015. Rezultati so pokazali, da starši povezovanje in sodelovanje med njimi in šolskimi svetovalnimi delavci ocenjujejo kot pomembno in koristno. Čeprav smo predpostavljali, da obstajajo razlike glede na starost staršev, pa so rezultati pokazali, da ni tako.
Keywords: šolski pedagoški delavci, šolski svetovalni delavci, starši, povezovanje, sodelovanje
Published: 08.12.2015; Views: 920; Downloads: 150
.pdf Full text (1,39 MB)

12.
SVETOVALNE SPRETNOSTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI V PREKMURJU
Tadeja Horvat, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga spada na področje šolskega svetovanja in obravnava svetovalne spretnosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev v osnovnih šolah v Prekmurju. V prvem delu smo predstavili splošna izhodišča in dosedanja znanstvena spoznanja o svetovalni službi v osnovni šoli in samo svetovanje. Osrednji del magistrske naloge je namenjen fazam svetovalnega procesa in svetovalnim spretnostim, vse od nedirektivnih (povzemanje) do direktivnih (interpretiranje) svetovalnih spretnosti. Teoretična spoznanja predstavljajo temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empirične raziskave je bil proučiti uporabo, usposobljenost in uspešnost uporabe svetovalnih spretnosti med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji v osnovni šoli. Po pregledu strokovne literature smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih spremenljivk. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na šestindvajsetih osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 51 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: šolski svetovalni delavci pogosteje uporabljajo svetovalne spretnosti kot učitelji; šolski svetovalni delavci so bolj usposobljeni za uporabo svetovalnih spretnosti kot učitelji in so uspešnejši glede uporabe svetovalnih spretnosti. V empiričnem delu raziskave smo potrdili našo predpostavko, da so šolski svetovalni delavci bolj usposobljeni v svetovalnih spretnostih kot učitelji.
Keywords: svetovanje, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, svetovalne spretnosti.
Published: 27.09.2016; Views: 980; Downloads: 244
.pdf Full text (944,96 KB)

13.
Vloga šolskih svetovalnih delavcev v času kulturno-ekonomske krize
Laura Rožman, Branka Čagran, 2014, original scientific article

Abstract: V prispevku se osredotočamo na vlogo šolske svetovalne službe pri reševanju kulturne in ekonomske krize. V teoretičnem delu prispevka opredeljujemo naloge, vloge in pomen šolske svetovalne službe oz. šolskih svetovalnih delavcev ter pomen izrazov kulturna in ekonomska kriza. Kot pot iz krize vidimo družbeno odgovornost. V empiričnem delu prispevka predstavljamo rezultate anketne raziskave, ki smo jo izvedli med šolskimi svetovalnimi delavci v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo to krizo, kakšno znanje in izkušnje imajo na tem področju ter kako ocenjujejo pomembnost posameznih delavcev na šoli pri reševanju te problematike.
Keywords: šolski svetovalni delavci, kulturno-ekonomska kriza, znanje, družbena odgovornost, usposobljenost
Published: 21.12.2015; Views: 501; Downloads: 39
.pdf Full text (196,47 KB)
This document has many files! More...

14.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, original scientific article

Abstract: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Keywords: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Published: 21.12.2015; Views: 777; Downloads: 113
.pdf Full text (664,32 KB)
This document has many files! More...

15.
Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev
Jasmina Vandur, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Keywords: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Published: 20.12.2018; Views: 245; Downloads: 52
.pdf Full text (1,08 MB)

16.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami
Eva Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Keywords: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Published: 07.10.2019; Views: 122; Downloads: 25
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica