1. Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko deloMija Bezgovšek, 2022, master's thesis Abstract: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji.
Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali.
Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 204; Downloads: 44
 Full text (9,51 MB) |
2. Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šoloMaša Pleh, 2021, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Keywords: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 745; Downloads: 77
Full text (1002,11 KB) |
3. ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEMKsenija Vratar Pocak, 2013, undergraduate thesis Abstract: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah.
Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo.
17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije.
Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777.
Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole.
Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Keywords: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 517; Downloads: 0 |
4. Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostnikiJanja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru.
Metode:
V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine.
Ugotovitve:
Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji.
Omejitve/uporabnost raziskave
Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate.
Praktična uporabnost:
Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Keywords: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 697; Downloads: 47
 Link to full text
This document has many files! More... |
5. Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanjaDoris Kutnjak, 2019, master's thesis Abstract: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Keywords: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 646; Downloads: 118
Full text (2,38 MB) |
6. Primerjava slovenskega in finskega osnovnošolskega sistemaAlja Kosem, 2019, master's thesis Abstract: Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Po mednarodnih raziskavah in merilih (TIMSS in PISA) finski otroci dosegajo najboljše rezultate, a finskega uspeha žal ni mogoče prenesti v naše okolje in pričakovati, da bo deloval, saj predstavlja rezultat dolgoletnega razvoja. Na podlagi primerjave slovenskega in finskega šolskega sistema smo v magistrskem delu izpostavili pozitivne strani obeh ter tiste elemente finskega šolskega sistema, o katerih bi bilo smotrno razmisliti in jih v prihodnosti morda vpeljati v slovenski šolski sistem ter ga na ta način dograditi. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj šolskega sistema v Sloveniji po posameznih obdobjih, temelječ na letnicah in mejnikih, ki so zaznamovali osnovno šolstvo v preteklosti in danes. Sledi pregled razvoja šolstva na Finskem, katerega namen je zagotoviti ozadje, da bi pojasnili, kako lahko Finska predstavlja model izobraževanja drugim državam. V nadaljevanju smo se osredotočili na posamezna področja osnovnošolskega sistema v Sloveniji in na Finskem, kjer smo podrobno opisali njune značilnosti ter posledično spoznali, v čem sta si izobraževalna sistema podobna in kje obstajajo ključne razlike med njima.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, primerjava, osnovna šola, razvoj šolstva
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 1943; Downloads: 553
Full text (1,09 MB) |
7. Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRTNastja Stropnik Naveršnik, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Keywords: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 1098; Downloads: 244
Full text (1,73 MB) |
8. Alternativni pedgoški koncepti v Veliki BritanijiMateja Kralj, 2017, master's thesis Abstract: Alternativni pedagoški koncepti postajajo vedno bolj razširjena oblika izobraževanja, zato se posledično pojavlja zmeraj več šol, ki sledijo miselnosti že uveljavljenih konceptov ali pa šole same najdejo svoj koncept, ki sledi miselnosti ustanoviteljev in aktualnim razmeram. Kljub vedno večji razširjenosti alternativnih konceptov, to področje še zmeraj ni dovolj raziskano, saj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko informacij le o že uveljavljenih konceptih (Montessori, Waldorf, Summerhill, Reggio Emilia), ostali koncepti pa so praktično neznani. V Veliki Britaniji lahko najdemo veliko število različnih usmeritev, pozornost pa je v tej nalogi namenjena novejšim gibanjem, ki so zanimiva in bolj kot ne nepoznana. Najbolj znano gibanje med temi so demokratične šole, katerega začetnik je šola Summerhill, manj znano pa je gibanje za manjše šole in tako imenovan human scale education.
Keywords: alternativni pedagoški koncepti, demokratične šole, Velika Britanija, human scale education, britanski šolski sistem, reformska pedagogika
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1397; Downloads: 271
Full text (858,60 KB) |
9. Primerjava slovenskega in britanskega izobraževalnega sistema ter njunih polemikMateja Dobnik, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo iskali vzporednice in razlike med slovenskim in britanskim izobraževalnim sistemom ter poiskali njune aktualne polemike in jih primerjali. V Veliki Britaniji nastajajo manjše razlike že znotraj same države, saj se deli na tri dežele: Anglijo, Wales in Škotsko. Posebej nas je zanimal pregled obveznega izobraževanja, preleteli pa smo tudi neobvezno izobraževanje. Britanski izobraževalni sistem temelji na kvalifikacijah, naš pa je zasnovan stopenjsko, zato smo v magistrskem delu primerjali tudi prehode med stopnjami izobraževanja oziroma poti, po katerih učenci sledijo želeni karieri. Zanimive so razlike v izobraževanju učiteljev v Sloveniji in Veliki Britaniji. Medtem ko sta pri nas razširjena dodiplomski in podiplomski študij, poznajo predvsem v Angliji in Walesu še dodatne oblike izobraževanja. V Sloveniji je zasebno šolstvo prisotno v manjši meri in financirano pretežno iz javnih sredstev, v Angliji pa je precej razširjeno, po celotni Veliki Britaniji pa financirano iz zasebnih sredstev. Pri nas je konfesionalni pouk v šolah prepovedan, v Veliki Britaniji pa mu dajejo večji pomen, saj v šolskih prostorih opravljajo tudi krščanski kolektivni obred (»collective worship«). Če so v Veliki Britaniji in predvsem Angliji šolske uniforme simbol tradicije, pri nas nič ne kaže na njihovo uvedbo. V obeh državah se srečujejo s feminizacijo učiteljskega poklica, v Veliki Britaniji pa v nasprotju s Slovenijo ne čutijo presežka učiteljev, pač pa primanjkljaj pri učiteljih matematike, znanosti in jezikov.
Keywords: slovenski šolski sistem, britanski šolski sistem, feminizacija učiteljskega poklica, religija v šoli, šolske uniforme, diferenciacija in prehajanje med stopnjami izobraževanja
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 3492; Downloads: 640
Full text (1,49 MB) |
10. Primerjava poučevanja fizike in astronomije na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Avstriji in SlovenijiDoroteja Kardum, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vzgoja in izobraževanje sta temelja prihodnosti in osnovni človekovi pravici sodobnega sveta. Vsaka država, ki se zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja in kaj ji ta na daljši rok prinese, želi ustvariti izobraževalni sistem, ki bi državljane izoblikoval v samostojne in odgovorne osebke, ki se lahko opirajo na kakovostno pridobljeno znanje, obenem pa, najbolj ustrezal potrebam države same. V diplomskem delu smo raziskovali štiri velika poglavja izobraževalnega sistema Slovenije in Avstrije. V prvem poglavju smo opisovali in med seboj primerjali sisteme primarne, sekundarne in terciarne ravni izobraževanja obeh držav. Opisali smo učne načrte primarnega in izbrane učne načrte sekundarnega izobraževanja predmetov iz vsebin fizike in astronomije. Zanimalo nas je, v čem so si učni načrti obeh držav na določeni ravni med seboj podobni in v čem se razlikujejo. V tretjem poglavju smo raziskovali avtonomijo učiteljev obeh držav. Pri tem smo na primarni, nižji in višji sekundarni ravni izobraževanja izvedli intervjuje učiteljev in jih povprašali o njihovem osebnem mnenju, kako avtonomni so pri urah pouka iz vsebin iz fizike in astronomije, izbiri učnih metod, učbenikov, ocenjevanju znanja, nakupih fizikalnih pripomočkov, načrtovanju ekskurzij na temo fizike in astronomije ter o številu ur, ki jih lahko namenijo temam po lastni izbiri. Odgovore smo analizirali in med seboj primerjali. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali izobraževanje učitelja fizike obeh držav in med seboj primerjali predmetnike izbranih fakultet, ki nudijo izobraževalne programe fizike, saj smo predvidevali, da do razlik pride tudi tam.
Keywords: Šolski sistem, poučevanje, avtonomija učitelja, učni načrti, fizika in astronomija.
Published in DKUM: 25.11.2016; Views: 1630; Downloads: 103
Full text (1,36 MB) |
