1. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Keywords: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published in DKUM: 15.10.2024; Views: 0; Downloads: 32
 Full text (1,82 MB) |
2. Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko deloPatricija Puhar, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Keywords: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 600; Downloads: 108
Full text (1,10 MB) |
3. Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko deloMija Bezgovšek, 2022, master's thesis Abstract: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji.
Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali.
Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 689; Downloads: 108
Full text (9,51 MB) |
4. Pogled slovenskih in hrvaških učiteljev ter vzgojiteljev na devetletno osnovno šoloMaša Pleh, 2021, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava devetletno osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ter izvajanje kurikularne reforme na Hrvaškem, katere del je tudi uvedba devetletnega obveznega izobraževanja. Zaradi bližine Slovenije in Hrvaške ter skupne zgodovine držav so nas zanimale razlike in podobnosti med strokovnimi mnenji glede devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. S pomočjo kvalitativne metode, z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, smo tako med hrvaškimi kot med slovenskimi vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvedli raziskavo o mnenjih in konkretnih izkušnjah z devetletnim osnovnošolskim izobraževanjem ter v zvezi z zgodnjim vstopom otrok v osnovno šolo. Zaradi vsebinsko različnih vprašalnikov smo naredili analizo izjav vsake ciljne skupine posebej, ostalo besedilo pa smo transkribirali, določili kodirne enote, posameznim enotam pripisali podobne pojme in jih osno kodirali. Želeli smo tudi preveriti, kakšno je mnenje strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev o devetletni osnovni šoli skoraj dvajset let po njeni uvedbi v naši državi. Večina respondentk je med devetletno in osemletno osnovno šolo izbrala slednjo. Pokazal se je večinsko pozitiven odnos do izbirnih predmetov in nivojskega pouka, medtem ko je bila polovica respondentk naklonjena opisnemu ocenjevanju. Tudi glede idealne starosti otrok za vstop v šolo so mnenja intervjuvank deljena, a je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več odlogov vpisa otrok v osnovno šolo. Velika večina vseh respondentk se strinja, da je kurikularna reforma v njihovi državi potrebna. V Sloveniji se pojavljajo predvsem težnje po reformi devetletne osnovne šole, saj ta ni izpolnila pričakovanj, na Hrvaškem pa je prisotna predvsem želja po modernejšem kurikulumu, ki bi se približal evropskim standardom.
Keywords: devetletka, kurikularna reforma, hrvaški šolski sistem, slovenski šolski sistem
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1176; Downloads: 109
Full text (1002,11 KB) |
5. Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije med mladostnikiJanja Vuga Beršnak, Iztok Prezelj, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje radikalizacije med mladimi, izhajajoč iz vzrokov za radikalizacijo in dejavnikov tveganja ter empirične raziskave, kjer smo ugotavljali percepcijo radikalizacije in zmožnosti njenega prepoznavanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. V zadnjem delu prispevka predlagamo najprimernejše oblike medinstitucionalnega povezovanja in ukrepanja v slovenskem prostoru.
Metode:
V kvalitativno raziskavo smo vključili 22 strokovnjakov na področju šolstva in obvladovanja nasilja v slovenskem prostoru, s katerimi smo izvedli intervjuje in fokusne skupine.
Ugotovitve:
Raziskovalno tezo »Zaradi vsebinskega neprepoznavanja radikalizacije, delavci v šolskem sistemu potencialno ranljive mladostnike prepoznajo posredno, in sicer z identificiranjem ter spremljanjem bolj ‚tradicionalnih‘ oblik nasilja, kot so fizično, verbalno in v zadnjem času tudi spletno. Izhajajoč iz njihovega posrednega prepoznavanja ranljivosti pa je vendarle mogoče izpeljati določene indikatorje za radikalizacijo med mladostniki.« smo potrdili. Šolskim delavcem uspe prepoznati ranljive mladostnike in so opremljeni z znanjem in izkušnjami, kako ukrepati ob različnih vrstah nasilja, ne pa tudi ob radikalizaciji.
Omejitve/uporabnost raziskave
Identifikacija in analiza primerov radikalizacije v slovenskih šolah bi omogočila še bolj zanesljive rezultate.
Praktična uporabnost:
Izhajajoč iz izkušenj delavcev v šolstvu smo opredelili indikatorje za zgodnje prepoznavanje radikalizacije med mladostniki. S tem smo ustvarili temelje za oblikovanje ustreznih politik, razvijanje ukrepov ob zgodnjem prepoznavanju radikalizacije in usposabljanje delavcev v šolstvu. Dolgoročno se družbeni doprinos raziskave kaže v kakovosti življenja slovenskih mladostnikov in stopnji varnosti slovenske družbe.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji do zdaj indikatorji radikalizacije med mladostniki še niso bili opredeljeni.
Keywords: indikatorji radikalizacije, mladostniki, šolski sistem, ranljive skupine, dejavniki tveganja, ekstremizem
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1010; Downloads: 65
 Link to full text
This document has many files! More... |
6. Učinkovitost finskega šolskega sistema v lučeh mednarodnega preverjanja znanjaDoris Kutnjak, 2019, master's thesis Abstract: Finska slovi kot najuspešnejša država na področju vzgoje in izobraževanja. Njihovo uspešnost iz leta v leto dokazujejo mednarodna ocenjevanja znanja, poglavitno raziskava PISA. Namen naše magistrske naloge je bil raziskati uspešnost finskih učencev v preverjanju znanja, opredeliti njihov uspeh in poiskati razloge in vzroke, ki so k temu pripomogli. Magistrska naloga se začne z vpogledom v zgodovino finskega šolstva. Nadaljuje se s strukturo finskega šolskega sistema danes, analizo finskih rezultatov mednarodne primerjave znanja v raziskavi PISA, razlogi in vzroki za uspešnost finskih učencev v raziskavi, analizo zadnjega padca finskih učencev v raziskavi ter z vpogledom v prihodnost finske vzgoje in izobraževanja. Svoj uspeh finski učenci dolgujejo razvitemu in globalno usmerjenemu šolskemu sistemu ter učiteljem, ki na Finskem veljajo kot cenjeni in ugledni strokovnjaki na svojem področju. Izobrazba Fincem predstavlja prioriteto. Njihove šole so pravične, skrbne, timsko naravnane in dostopne vsem ne glede na socialno-ekonomski položaj posameznika. Njihov šolski sistem se nenehno obnavlja, dopolnjuje in sledi globalnim spremembam ter razvoju tehnologije. Prihodnost finskega šolskega sistema prinaša nove načine poučevanja in učenja. Poudarek je na praktičnih veščinah in razvoju kreativnosti vsakega posameznika.
Keywords: finski šolski sistem, mednarodno preverjanje znanja, PISA, pravičnost, enakost, tehnologija, pogled v prihodnost
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1023; Downloads: 149
Full text (2,38 MB) |
7. Primerjava slovenskega in finskega osnovnošolskega sistemaAlja Kosem, 2019, master's thesis Abstract: Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Po mednarodnih raziskavah in merilih (TIMSS in PISA) finski otroci dosegajo najboljše rezultate, a finskega uspeha žal ni mogoče prenesti v naše okolje in pričakovati, da bo deloval, saj predstavlja rezultat dolgoletnega razvoja. Na podlagi primerjave slovenskega in finskega šolskega sistema smo v magistrskem delu izpostavili pozitivne strani obeh ter tiste elemente finskega šolskega sistema, o katerih bi bilo smotrno razmisliti in jih v prihodnosti morda vpeljati v slovenski šolski sistem ter ga na ta način dograditi. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj šolskega sistema v Sloveniji po posameznih obdobjih, temelječ na letnicah in mejnikih, ki so zaznamovali osnovno šolstvo v preteklosti in danes. Sledi pregled razvoja šolstva na Finskem, katerega namen je zagotoviti ozadje, da bi pojasnili, kako lahko Finska predstavlja model izobraževanja drugim državam. V nadaljevanju smo se osredotočili na posamezna področja osnovnošolskega sistema v Sloveniji in na Finskem, kjer smo podrobno opisali njune značilnosti ter posledično spoznali, v čem sta si izobraževalna sistema podobna in kje obstajajo ključne razlike med njima.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, primerjava, osnovna šola, razvoj šolstva
Published in DKUM: 28.05.2019; Views: 2772; Downloads: 700
Full text (1,09 MB) |
8. Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRTNastja Stropnik Naveršnik, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Keywords: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 1571; Downloads: 294
Full text (1,73 MB) |
9. Alternativni pedgoški koncepti v Veliki BritanijiMateja Kralj, 2017, master's thesis Abstract: Alternativni pedagoški koncepti postajajo vedno bolj razširjena oblika izobraževanja, zato se posledično pojavlja zmeraj več šol, ki sledijo miselnosti že uveljavljenih konceptov ali pa šole same najdejo svoj koncept, ki sledi miselnosti ustanoviteljev in aktualnim razmeram. Kljub vedno večji razširjenosti alternativnih konceptov, to področje še zmeraj ni dovolj raziskano, saj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko informacij le o že uveljavljenih konceptih (Montessori, Waldorf, Summerhill, Reggio Emilia), ostali koncepti pa so praktično neznani. V Veliki Britaniji lahko najdemo veliko število različnih usmeritev, pozornost pa je v tej nalogi namenjena novejšim gibanjem, ki so zanimiva in bolj kot ne nepoznana. Najbolj znano gibanje med temi so demokratične šole, katerega začetnik je šola Summerhill, manj znano pa je gibanje za manjše šole in tako imenovan human scale education.
Keywords: alternativni pedagoški koncepti, demokratične šole, Velika Britanija, human scale education, britanski šolski sistem, reformska pedagogika
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 2038; Downloads: 327
Full text (858,60 KB) |
10. Primerjava slovenskega in britanskega izobraževalnega sistema ter njunih polemikMateja Dobnik, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo iskali vzporednice in razlike med slovenskim in britanskim izobraževalnim sistemom ter poiskali njune aktualne polemike in jih primerjali. V Veliki Britaniji nastajajo manjše razlike že znotraj same države, saj se deli na tri dežele: Anglijo, Wales in Škotsko. Posebej nas je zanimal pregled obveznega izobraževanja, preleteli pa smo tudi neobvezno izobraževanje. Britanski izobraževalni sistem temelji na kvalifikacijah, naš pa je zasnovan stopenjsko, zato smo v magistrskem delu primerjali tudi prehode med stopnjami izobraževanja oziroma poti, po katerih učenci sledijo želeni karieri. Zanimive so razlike v izobraževanju učiteljev v Sloveniji in Veliki Britaniji. Medtem ko sta pri nas razširjena dodiplomski in podiplomski študij, poznajo predvsem v Angliji in Walesu še dodatne oblike izobraževanja. V Sloveniji je zasebno šolstvo prisotno v manjši meri in financirano pretežno iz javnih sredstev, v Angliji pa je precej razširjeno, po celotni Veliki Britaniji pa financirano iz zasebnih sredstev. Pri nas je konfesionalni pouk v šolah prepovedan, v Veliki Britaniji pa mu dajejo večji pomen, saj v šolskih prostorih opravljajo tudi krščanski kolektivni obred (»collective worship«). Če so v Veliki Britaniji in predvsem Angliji šolske uniforme simbol tradicije, pri nas nič ne kaže na njihovo uvedbo. V obeh državah se srečujejo s feminizacijo učiteljskega poklica, v Veliki Britaniji pa v nasprotju s Slovenijo ne čutijo presežka učiteljev, pač pa primanjkljaj pri učiteljih matematike, znanosti in jezikov.
Keywords: slovenski šolski sistem, britanski šolski sistem, feminizacija učiteljskega poklica, religija v šoli, šolske uniforme, diferenciacija in prehajanje med stopnjami izobraževanja
Published in DKUM: 30.05.2017; Views: 4482; Downloads: 784
Full text (1,49 MB) |
