1. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji. Keywords: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,44 MB) |
2. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju. Keywords: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 195; Downloads: 90
Full text (2,39 MB) |
3. Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko deloBarbara Cotič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19.
V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika. Keywords: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 877; Downloads: 144
Full text (1,63 MB) |
4. Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko deloNina Horvat, 2022, master's thesis Abstract: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti. Keywords: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 744; Downloads: 103
Full text (2,91 MB) |
5. Delo šolske svetovalne službe in učiteljev z učenci s težavami pri učenju v času dela na daljavoZala Golob, 2022, master's thesis Abstract: V zadnjih dveh šolskih letih smo bili v šolstvu zaradi epidemičnih razmer priča številnim spremembam in novim načinom poučevanja. Izobraževanje se je preselilo iz šole na splet, kar je številnim učencem povzročalo težave. Nekateri učenci so imeli težave pri učenju že pred novimi razmerami, veliko pa je bilo takšnih, pri katerih so se težave pojavile na novo. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so šolski svetovalni delavci in učitelji sodelovali z učenci, ki so imeli težave pri učenju, ter kako je potekalo sodelovanje med omenjenima skupinama strokovnih delavcev. V raziskavi je sodelovalo 176 učiteljev razredne in predmetne stopnje ter srednješolskih učiteljev, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik. Z dvema šolskima svetovalnima delavkama je bil opravljen intervju. Rezultati kažejo, da so učitelji in šolski svetovalni delavki v času izobraževanja na daljavo opazili precejšen porast učencev, ki počasneje usvajajo znanje. Ti so najpogosteje potrebovali: dodatno razlago, spodbudo in motivacijo. Učitelji so jim v večini namenili eno do dve uri tedensko, najpogosteje so z njimi izvajali videokonferenco. Strokovni delavci so medsebojno sodelovanje ocenjevali kot odlično ali zelo dobro. Keywords: Učne težave, šolska svetovalna služba, učenci, ki počasneje usvajajo znanje, izobraževanje na daljavo Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 845; Downloads: 112
Full text (948,66 KB) |
6. Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe : magistrsko deloMarina Kaučič, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala. Keywords: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo Published in DKUM: 03.12.2021; Views: 1287; Downloads: 274
Full text (1,99 MB) |
7. Povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo : magistrsko deloSara Caf, 2021, master's thesis Abstract: V življenju vsakega posameznika so poleg vsega ostalega ključnega pomena tudi socialni odnosi in medosebno povezovanje. Pomembno je, da smo obdani z ljudmi, ki nas imajo radi, nas cenijo, spoštujejo, podpirajo, usmerjajo, nam stojijo ob strani ter nam po potrebi tudi pomagajo. Slednje je še posebej pomembno v obdobju otroštva, ko otroci potrebujejo osebe, ki jih bodo vodile skozi celoten razvoj in jim pri le-tem tudi pomagale. Ker otroci večji del svojega vsakdana preživijo v šolskem prostoru, je izjemnega pomena, da tudi v šoli čutijo varno zavetje ter se zavedajo, da so okoli njih osebe, ki so jim vedno na voljo. Te osebe so nedvomno učitelji, seveda pa tudi delavci šolske svetovalne službe.
Ker je bilo v preteklosti narejenih izjemno malo raziskav, ki so podrobneje proučevale svetovalno delo in sodelovanje med svetovalnimi delavci in učenci, smo se odločili, da tovrstno tematiko podrobneje raziščemo.
V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili razvojno obdobje otrok od šestega leta do začetka pubertete (srednje in pozno otroštvo), področja razvoja in njihove razvojne naloge. Definirali smo besedno zvezo šolska svetovalna služba, predstavili njene strokovne profile, zgodovinsko ozadje in njeno delovanje (temeljna načela po Programskih smernicah, področja delovanja in delovne naloge). V nadaljevanju smo predstavili profil razrednika, njegovo delo in naloge, njegov odnos do učencev, razredno klimo, oddelčno skupnost in razredne ure. Na koncu pa smo se osredotočili še na ključno področje naše raziskovalne naloge – predstavili smo medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih akterjev v vzgojno-izobraževalnem procesu (povezovanje učencev, učiteljev/razrednikov in šolske svetovalne službe).
V drugem, empiričnem delu, smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na študiji primera izbrane osnovne šole v Mariboru. Anketiranih je bilo 277 učencev, 13 učiteljev razrednikov in 6 delavcev šolske svetovalne službe. Rezultati so sovpadali tudi z odgovori pedagoginje šole, s katero smo izvedli pol strukturiran intervju.
Rezultati so pokazali, da je povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo zadovoljivo ter da je bilo njihovo dosedanje sodelovanje uspešno. Pomoč pogosteje poiščejo starejši učenci predvsem zaradi problemov z vrstniki in/ali težav na učnem področju. Učitelji razredniki svoje učence napotijo k šolski svetovalni službi predvsem zaradi disciplinskih težav in v primeru težjih socialno-osebnih stisk. Učitelji razredniki z delavci šolske svetovalne službe dobro sodelujejo, pogrešajo pa več vključevanja šolske svetovalne službe v sam proces učenja in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Šolski svetovalni delavci so z odnosi, ki jih imajo z drugimi akterji vzgojno-izobraževalnega procesa, zadovoljni, izpostavljajo pa problematiko prevelikega obsega dela. Keywords: Razredna stopnja, učenci, šolska svetovalna služba, razrednik, povezovanje. Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 1308; Downloads: 151
Full text (2,19 MB) |
8. Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcihKatja Ošlak, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti. Keywords: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec Published in DKUM: 15.09.2020; Views: 1433; Downloads: 279
Full text (916,05 KB) |
9. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščinAdrijana Sambolič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili šolsko svetovalno službo, njene osnovne dejavnosti ter področja dela. V nadaljevanju smo proučili socialne odnose in opisali dve najpogostejši obliki socialnih odnosov, ki ju učenci vzpostavijo v šoli. Opredelili smo pojem socialne veščine ter opisali posledice slabo razvitih socialnih veščin, pojasnili smo, kako poteka učenje socialnih veščin ter našteli in opisali najpogostejše oblike dejavnosti namenjene učenju socialnih veščin in spretnosti.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri razvijanju socialnih veščin. V raziskavi je sodelovalo 119 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se predvsem na področja, na katerih svetovalni delavci opažajo največje pomanjkljivosti v razvoju veščin, kdo najpogosteje načrtuje in izvaja dejavnosti, katere oblike dejavnosti so najpogosteje uporabljene, kako poteka učenje, katerim področjem dajejo največji poudarek, preventivo na tem področju ter usposobljenost svetovalnih delavcev. Pri tem nas je zanimalo, ali obstajajo razlike glede na izobrazbo svetovalnih delavcev in trajanje njihove trenutne zaposlitve, ter glede na to, ali se šola nahaja v mestnem ali podeželskem okolju (lokacija šole).
Ugotovili smo, da ima svetovalni delavec pomembno vlogo pri razvijanju socialnih veščin in spretnosti, saj je pogosto načrtovalec in izvajalec dejavnosti, pri delu pa preko posvetovalnega odnosa sodeluje tudi z učitelji. Pri delu največkrat uporablja individualno svetovalno delo ter socialne igre. Keywords: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialne igre Published in DKUM: 18.09.2019; Views: 1633; Downloads: 291
Full text (881,55 KB) |
10. Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencevTina Skale, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol. Keywords: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje. Published in DKUM: 08.03.2019; Views: 2280; Downloads: 344
Full text (2,29 MB) |