1. Preventivni ukrepi na šolah v amok dogodkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Čanadi, 2025, undergraduate thesis Abstract: Amok dogodki na šolah so nenadna nasilna dejanja, ki so postala kritičen izziv za izobraževalne ustanove po vsem svetu. Čeprav so ti dogodki redki, imajo vseeno uničujoče posledice za študente, osebje in širšo skupnost. Pri zagotavljanju, da šole ostanejo varno okolje, ki spodbuja učenje, imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj in krepitvi odpornosti. Preprečitev je učinkovita, ko so opozorila, kot so nenadne vedenjske spremembe ali družbeni umiki, ki se pogosto pojavljajo pri ogroženih posameznikih, opažena dovolj zgodaj. Programi usposabljanja za učitelje, učence in starše pomagajo dovolj zgodaj prepoznati opozorilne znake in se nanje odzvati ter ustvariti skrbno mrežo, ki spodbuja zgodnje posredovanje. Obsežni varnostni protokoli, vključno z načrti za ukrepanje v sili in rednimi vajami, ki vključujejo tehnologije, kot sta nadzor in komunikacija, dodatno povečujejo pripravljenost šole za obvladovanje morebitnih groženj. Enako pomembno je posvečanje pozornosti podpori za duševno zdravje s svetovanjem in sodelovanjem z zunanjimi strokovnjaki za odpravljanje temeljnih vzrokov, ki lahko vodijo do nasilja.
Preventiva temelji na razvoju pozitivne šolske kulture. Vzpostavitev trdnih odnosov, vključevanje in odprtost med učenci in osebjem zmanjšujejo izolacijo in konflikte, ki so običajno predhodniki takih dogodkov. Izobraževanje o reševanju konfliktov, čustvenem uravnavanju in empatiji dodatno krepi posameznike za obvladovanje izzivov. Da bi šole preprečile nemirne dogodke in poskrbele, da se njihovi učenci počutijo varni, cenjeni in podprti, je zelo pomembno, da se lotijo proaktivnega delovanja.
Keywords: amok dogodki, šole, preventivni ukrepi, varnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 22
 Full text (1,37 MB) |
2. Motivacija učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah : magistrsko deloSlavko Lesnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšna je motiviranost učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah. Zanimalo nas je, kako učenci razmišljajo in doživljajo motivacijo, in hkrati ugotoviti, kako posamezni dejavniki vplivajo na njihovo motiviranost za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike. Z desetimi učenci, ki prihajajo iz treh nekoncesijskih glasbenih šol iz Osrednje Slovenije, Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije, smo izvedli kvalitativno raziskavo, temelječo na polstrukturiranem intervjuju. Prišli smo do ugotovitev, da učenci kažejo visoko stopnjo motiviranosti za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike, izražajo pozitiven odnos do inštrumenta, se dobro razumejo s svojimi učitelji, slednji pa zanje predstavljajo zelo pomemben motivacijski dejavnik. Na njihovo motivacijo za igranje diatonične harmonike pozitivno vplivajo tudi njihovi starši, ki jih vselej spodbujajo. Nekatere učence vrstniki podpirajo, spet druge nekoliko manj ali pa jih ne, pri tem učenci menijo, da podpora vrstnikov neposredno ne vpliva na njihovo motivacijo. Veselje, voljo in motivacijo za igranje diatonične harmonike večini sodelujočim zmanjšuje predvsem pomanjkanje časa zaradi šolskih obveznosti. Učence spodbujajo nastopi tako v okviru glasbene šole kot tudi izven nje, prav tako pa jih za obiskovanje pouka in vadbo diatonične harmonike motivira tudi njim prilagojen učni program, ki temelji na njihovih željah in interesih. Spodbudni vpliv učencem predstavljajo tudi njihovi lastni cilji, povezani z igranjem diatonične harmonike v prihodnje, med katerimi prevladuje igranje v ansamblu oziroma glasbeni skupini.
Keywords: motivacija učencev diatonične harmonike, pouk diatonične harmonike, diatonična harmonika, neformalno glasbeno izobraževanje, nekoncesijske glasbene šole, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (2,18 MB) |
3. Attitudes of teachers towards the inclusion of children with special needs in primary and secondary schoolsMajda Schmidt, Ksenja Vrhovnik, 2015, original scientific article Abstract: Many researchers emphasize teachers' attitudes as a decisive component in ensuring successful inclusion of students with special needs (SN students). The empirical research that is presented in the main part of this article analyzes the attitudes of primary and secondary teachers towards the inclusion of SN students with respect to the type of school, the teachers' age, the number of SN students in the class, and the teachers') acquired skills. A questionnaire was devised for the study, based on two previous questionnaires: the Questionnaire on Attitudes towards Integration and the Teacher Stress and Coping Questionnaire. The secondary teachers showed more positive attitudes towards SN students than did their primary colleagues, as well as towards teaching and adaptation with respect to the students' SN and towards the psychophysical strain related to such work. The youngest group of teachers, those aged from 20 to 30, shows a higher level of agreement related to the provision of adequate support. Teachers with fewer SN students in class (up to two students) show a higher degree of support for inclusion of SN students than do other groups of teachers. Teachers without training for work with SN students in comparison with their colleagues who had it show a lower level of agreement with respect to support and assistance at educational work with SN students.
Keywords: defektologija, pristopi učiteljev, starost učiteljev, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami, integrirani otroci, socialna integracija, emocionalna integracija, motivacijska integracija, osnovne šole, srednje šole, defectology, teachers' attitudes, teachers' age, impaired children, integrated children, integration, social integration, emotional integration, motivational integration, primary schools, secondary schools
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
 Link to full text |
4. Komparativna analiza telesnih značilnosti učencev z mestnih in podeželskih šol : magistrsko deloMia Kopold Metličar, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti razlike v telesnih značilnostih učencev, starih med 6 in 11 let, ki obiskujejo mestne in podeželske šole v Podravski regiji. Vzorec je zajemal 1755 otrok, od tega 690 iz podeželskih območij in 1065 iz mestnih središč. Raziskava je vključevala spremenljivke telesna masa (TM), telesna višina (TV), kožna guba nadlahti (KG), indeks telesne mase (ITM), spol, starost in bivalno okolje otrok. Izračunani so bili osnovni statistični pokazatelji, za ugotavljanje razlik med mestnimi in podeželskimi otroki je bil uporabljen t-preizkus.
Rezultati analize so pokazali, da ni statistično pomembnih razlik v telesnih merah med mestnimi in podeželskimi otroki, razen pri nekaterih izjemah. Pri fantih 2. razreda je bila razlika v debelini kožne gube nadlahti statistično značilna (p = 0,004), kar pomeni, da imajo mestni fantje debelejše kožne gube kot podeželski. Pri dekletih 2. razreda je prav tako bila statistično pomembna razlika (p = 0,05), pri čemer imajo mestna dekleta debelejše kožne gube kot podeželska. Ostale telesne mere, kot so telesna višina, telesna masa in indeks telesne mase, ne kažejo statistično značilnih razlik. Rezultati kažejo, da je bivalno okolje povezano z debelino kožne gube nadlahti pri nekaterih starostnih skupinah, vendar pa bivalno okolje ne vpliva bistveno na druge telesne mere.
Keywords: telesne značilnosti, učenci, mestne šole, podeželske šole, bivalno okolje
Published in DKUM: 02.09.2024; Views: 83; Downloads: 24
Full text (1,20 MB) |
5. Strelski napadi na šolah v Evropi in po svetu: vidik žrtev in dejavniki prestopništva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNuša Perovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nasilje predstavlja velik socialni in politični problem, ki ga stopnjujejo predvsem revščina, neurejene soseske, dostop do strelnega orožja ter diskriminacija, kar lahko privede do izrednega nasilja kot je streljanje na šolah. Streljanja na šolah predstavljajo in vzbujajo nepredstavljive občutke, ki jih doživljajo žrtve strelskih napadov, njihove družine in šolski delavci, po drugi strani pa je dobro vedeti o vzrokih, vplivih in posledicah, zakaj se storilci odločijo za napad. Napadi se dogajajo povsod po svetu in so v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji redki dogodki, a ko se zgodijo, v družbi povzročijo moralno paniko, predvsem zaradi medijev, ki vse to informirajo, včasih dogodke predstavijo lažno ter jih označujejo kot naključna dejanja. V resnici so vse bolj kompleksna in zapletena kot naključna. Osebe, ki izvedejo napad na šole, po navadi trpijo za duševnimi težavami, ki so povezane z različnimi motnjami, izgubami ter pretiranim nasiljem, poleg tega pa k temu prisostvujejo dejavniki prestopništva, ki storilce privedejo do izvedbe njihovega načrta. Problem v Ameriki predstavlja dostop do orožja, v evropskih državah pa je zakonodaja na tem področju bolj urejena. Pri žrtvah, ki preživijo napade in njihovih družinah, se pogosto razvijejo določene travme, ki jih posamezniki predelujejo različno glede na njihove sposobnosti spoprijemanja s stresnimi dogodki. V teh primerih je pomemben pristop obravnave in pomoči, saj jo v teh trenutkih žrtve najbolj potrebujejo. Veliko vlogo pri tem ima šola, ki mora vzpostaviti ustrezno zaščito žrtev, tako učencev kot delavcev, ki so bili v strelskem napadu udeleženi. V nalogi so opisani tudi primeri napadov, vključno z najbolj znanim strelskim pohodom na srednji šoli Columbine iz leta 1999.
Keywords: strelski napadi, šole, žrtve, prestopništvo, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 56; Downloads: 35
Full text (635,34 KB) |
6. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli : magistrsko deloSara Smerdel, 2024, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot fizični, verbalni, psihološki napad ali ustrahovanje v fizično - psihološko neenakem okolju, ki se izvaja namerno, prostovoljno in sistematično v presledkih proti šibkejšim vrstnikom z namenom povzročiti strah in tesnobo ter škodo pri žrtvi. Pojavlja se med otroci in mladostniki na vseh stopnjah izobraževanja. Največje tveganje je v skupini mladostnikov med 13 in 15 letom. Za medvrstniško nasilje je značilna socialna izključenost ter fizično in verbalno ustrahovanje. Pri nasilju ločimo neposredno ali vidno nasilje, ki se kaže v verbalnem in fizičnem nasilju in posredno, manj vidno nasilje, kjer prednjači socialna izključenost. Dejavniki, ki prispevajo k ustrahovanju so na splošno razdeljeni v tri glavne skupine: individualni, družinski in šolski. Medvrstniško nasilje v šoli ima močan vpliv na učne dosežke učencev in na njihovo fizično in psihično zdravje, kar se lahko nadaljuje tudi kasneje, zato mora biti ugotavljanje vzrokov za medvrstniško nasilje v šolah in izvajanje učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje primarna naloga vseh, saj bomo le tako dosegli, da otroci in mladostniki ne bi bili žrtve medvrstniškega nasilja.Teoretična izhodišča so uporabljena na raziskavi pojavnosti medvrstniškega nasilja med učenci od 5. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Osnovne značilnosti medvrstniškega nasilja med učenci ne odstopajo bistveno od splošnih ugotovitev, ki veljajo za večino osnovnih šol. Medvrstniškemu nasilju je bilo vsaj enkrat izpostavljeno več kot tri četrtine dijakov, od teh le malo več kot 8 odstotkov večkrat na teden. Petina dijakov z nasiljem ni imelo stika. Med učenci prevladuje verbalno nasilje, fizičnega nasilja je malo in presenetljivo, ob veliki razširjenosti rabe elektronskih naprav in družbenih omrežij, le to ni pogosto orodje za izvajanje medvrstniškega nasilja. Tako učenci kot učitelji težavo prepoznavajo in so tudi pripravljeni v šolskem okolju biti dejavni pri omejevanju in izkoreninjanju medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, napadalci, opazovalci, magistrska dela
Published in DKUM: 27.08.2024; Views: 82; Downloads: 79
Full text (1,92 MB) |
7. Stališča učencev razredne stopnje dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka : magistrsko deloTajda Varga, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh zaključnih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer dvojezičnost in dvojezično izobraževanje na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo učenci tretjega, četrtega in petega razreda dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo učenci pozitivna stališča do dvojezičnega pouka in okolja. Večini anketiranih učencev je všeč, da pouk poteka v obeh jezikih (slovenskem in madžarskem). Kot pomembno ugotovitev izpostavljamo, da učenci menijo, da bodo v okviru osnovnošolskega izobraževanja pridobili ustrezno znanje slovenskega jezika za nadaljevanje šolanja v Sloveniji. Rezultati prav tako potrjujejo, da učenci z madžarščino kot maternim jezikom menijo, da bodo pridobili ustrezno znanje madžarskega jezika za nadaljevanje šolanja na Madžarskem. Učenci so prav tako podali pozitivna stališča do bivanja v dvojezičnem okolju in menijo, da jim dvojezičnost pomaga, da se boljše razumejo s sošolci in vrstniki, ker govorijo oba jezika, to pa je zelo pomembno za njihovo boljše počutje . Lahko povzamemo, da to strinjanje pomeni zavedanje, da jim bo ustrezno znanje obeh jezikov pomagalo pridobiti nove priložnosti za delo in izobraževanje. Pomembno je, da dvojezično izobraževanje spodbuja in omogoča pripadnikom madžarske narodne manjšine, da so uspešno vključeni v izobraževalni proces. Ugotovili smo, da dvosmerni izobraževalni model deluje v okviru izobraževalnega procesa in s tem uči učence sožitja in strpnosti, ne glede na pripadnost.
Keywords: Narodnostno mešano območje v Prekmurju, dvojezičnost, model dvojezičnega izobraževanja, dvojezični pouk, dvojezične osnovne šole
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 185; Downloads: 34
Full text (2,13 MB) |
8. Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacijaIgor Košak, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev.
V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole.
Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami.
Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih.
V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Keywords: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 235; Downloads: 56
Full text (4,16 MB) |
9. Ukrepi osnovnih šol, policije in centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLucija Lampe Kastelic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen tega diplomskega dela je predstaviti ukrepe in postopke institucij, ki pojav medvrstniškega nasilja najbolj zaznavajo in so prvi posredovalci. Opisani so ukrepi osnovnih šol, ukrepi policije in ukrepi centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Gre za institucije, ki v sodelovanju s sodiščem in organizacijami za preprečevanje nasilja ustrezno in učinkovito ukrepajo pri preprečevanju in zatiranju nasilja, obenem pa skrbijo za rehabilitacijo in prevzgojo posameznikov, ki so nasilje že izvajali, a se jih zaradi še ne dokončanega osebnostnega razvoja da z ustreznimi ukrepi dokaj hitro in brez hujših posegov usmeriti nazaj na pravo pot.
Prav tako je izpostavljen problem definiranja pojma medvrstniško nasilje, s katerim imamo v Sloveniji še danes kar nekaj težav. Naštete in opisane so oblike medvrstniškega nasilja. Izvedena je tudi analiza hišnega reda, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda osnovnih šol na območju občine Kamnik. Navedeni akti namreč določajo, kakšno vedenje je na območju šolskega prostora sprejemljivo in kakšno ne. Z njimi šole določijo pravila in vzgojne postopke z ukrepi v primeru kršenja šolskih pravil. Kršitve so v grobem razdeljene na lažje kršitve, težje kršitve in najtežje kršitve. Delavci šole vsako kršitev podrobno analizirajo, pri tem pa upoštevajo vsa dejstva in okoliščine in zadevo obravnavajo individualizirano. Po celostni analizi izvedejo ustrezen vzgojni ukrep.
Keywords: medvrstniško nasilje, osnovne šole, policija, centri za socialno delo, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 409; Downloads: 151
Full text (815,82 KB) |
10. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, master's thesis Abstract: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 295; Downloads: 84
Full text (15,98 MB) |
