| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Doživljanje sprememb na področju učne motivacije in počutja pri študentih v času študija na daljavo : magistrsko delo
Anastasija Pongračič, 2023, master's thesis

Abstract: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Keywords: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 284; Downloads: 23
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko delo
Lana Koželj, 2023, master's thesis

Abstract: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo. Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Keywords: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 237; Downloads: 29
.pdf Full text (1,07 MB)

3.
Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko delo
Tina Kolarič, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Keywords: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 535; Downloads: 138
.pdf Full text (1,86 MB)

4.
Vključenost staršev v šolsko delo otroka pred in med epidemijo covid-19 (šolanje na daljavo) : magistrsko delo
Aleksandra Šprah, 2022, master's thesis

Abstract: Naloga družine je, da otroka vzgoji ter pripravi na šolanje. Z vstopom otroka v šolo ne pomeni, da so starši opravili svojo vlogo in bo za vzgojo in izobraževanje poskrbela šola. Zelo pomembno je, da se starši še naprej vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Vključenost staršev je dobila še večji pomen pri šolanju na daljavo. Predvsem mlajši otroci so pri tem vrstnem izobraževanju še posebej potrebovali pomoč staršev. Ker je šolanje na daljavo nova tematika in je bilo narejenih malo raziskav, smo se odločili, da temo podrobneje raziščemo. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili pojem družine ter vlogo staršev. Nato smo se lotili same vključenosti staršev v šolanje otroka, in sicer podrobneje raziskali, kako vpliva na otroka. Ugotovili smo, da lahko starši vplivajo na razvoj kognitivnih ter metakognitivnih zmožnosti. Prav tako pa imajo večji vpogled v šolsko delo otroka ter nekako vplivajo na učni uspeh. Zaradi tega smo tudi predstavili pojma učna uspešnost ter sodelovanje med šolo in domom. Na koncu smo predstavili tudi tematiko šolanja na daljavo, ki je bila nekako povod za to magistrsko delo. V drugem, empiričnem delu, pa smo predstavili rezultate raziskave. Naša glavna ugotovitev je, da starši menijo, da so se v šolsko delo otrok več vključevali med šolanjem na daljavo kot pa pred njim. Starši so menili, da so za šolsko delo otroka med šolanjem na daljavo porabili kar 3 ure več kot pri klasičnem izobraževanju. Najpogostejša težava, s katero so se srečevali starši, je bila usklajevanje službenih zahtev ter potreb otroka. Povzamemo torej lahko, da je šolanje na daljavo prineslo kar nekaj izzivov, vendar so se starši strinjali, da so na ta način lahko preživeli več kakovostnega časa s svojim otrokom.
Keywords: Vključenost staršev, učenci, COVID-19, šolanje na daljavo, epidemija
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 805; Downloads: 254
.pdf Full text (1,63 MB)

5.
Problematika ekološkega ozaveščanja na razredni stopnji izobraževanja, v času dela na daljavo, na področju pomurja. : magistrsko delo
Kaja Premzel, 2022, master's thesis

Abstract: Zaradi vedno večjega onesnaževanja in poseganja v naravo se svet sooča z okoljskimi problemi. Pomembno je, da se o varovanju okolja ozavešča že najmlajše generacije, ki bodo naredile spremembe in ohranjale okolje, v katerem bodo živele še naslednje generacije. Vsak posameznik se mora zavedati, da je prav on tisti, ki mora prevzeti odgovornost in spoštovati naravo, saj brez nje ne bi bilo nas in življenja na Zemlji. Ekološko ozaveščanje ima veliko vlogo pri razvoju takšnega razmišljanja, učenci pa znanje in vrednote pridobijo prek okoljskih projektov in delavnic, kjer spoznajo pomen varovanja narave. Med pandemijo covida-19 so se šole zaprle in učenci so se šolali doma, vendar pa se je ozaveščanje o varovanju okolja nadaljevalo tudi na daljavo. V empiričnem delu smo prek spletne ankete raziskali, kakšno je zanimanje za varovanje okolja pri učiteljih razrednega pouka, saj imajo prav oni pomembno vlogo pri ozaveščanju učencev. Veliko vlogo pri ekološkem ozaveščanju predstavljajo tudi projekti, ki potekajo na šolah, zato nas je zanimalo, kakšna je vključenost osnovnih šol v okoljske projekte. Učitelji veliko novega znanja, idej in izkušenj pridobijo s sodelovanjem na konferencah, zato smo raziskali tudi, kako ocenjujejo svojo vključenost na konferencah, katerih tematika je varovanje okolja. Med raziskavo je potekalo šolanje na daljavo zaradi pandemije covida-19, zato smo med drugim raziskali, kakšne težave so imeli pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, katere načine ozaveščanja so ubrali, kako ocenjujejo poučevanje med delom na daljavo in kakšnih sprememb si želijo glede ekološkega ozaveščanja na šolah. Anketo je ustrezno izpolnilo 96 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v Pomurju. Učitelji se največ vključujejo v različne okoljske akcije za varovanje okolja. Skoraj vsi učitelji, ki so bili anketirani, se strinjajo, da so s šolo in razredom vključeni v okoljske projekte za varovanje okolja, medtem ko se konferenc o varovanju okolja udeležuje manj kot polovica učiteljev razrednega pouka. Ugotovitve so pokazale, da večina učiteljev ni imela težav pri ozaveščanju o varovanju okolja v času dela na daljavo, ubrali pa so različne načine, kako učence ekološko ozaveščati. Učitelji so se v večini strinjali, da bi snov okoljske tematike bolje izpeljali v šoli. Se pa na splošno anketirani učitelji v večini strinjajo, da so potrebne spremembe glede ekološkega ozaveščanja na šolah.
Keywords: ekološka ozaveščenost, okoljska vzgoja, trajnostni razvoj, šolanje na daljavo, okoljski projekti.
Published in DKUM: 14.10.2022; Views: 544; Downloads: 75
.pdf Full text (2,20 MB)

6.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Keywords: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 707; Downloads: 124
.pdf Full text (1,63 MB)

7.
Strah pred uvedbo tehnologij in šolanje na daljavo v času epidemije
Frosina Smilevska, 2021, master's thesis

Abstract: Razglasitve pandemije COVID-19 je prinesla številne spremembe na delovnih mestih, še posebej v šolstvu. Po razglasitvi pandemije so vlade celega sveta, vključno s Slovenijo, predlagale preusmeritev izobraževanja iz klasičnega v izobraževanje na daljavo. Izobraževanje na daljavo je zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), za katero so učenci, učitelji ter ravnatelji bolj ali manj uposobljeni. Učitelji so morali preusmeriti oziroma prilagotiti svoj način poučevanja. Ena od prilagoditev je bila uporaba IKT. Predvidevamo, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni in zato so nekateri v času zaprtja šol doživeli tehnostres. Kaj je tehnostres in stres na delovnem mestu smo opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. V teoretičnem delu smo opisali tudi klasično izobraževanje in izobraževanje na daljavo, njune prednosti in slabosti ter značilnosti. V empiričnem delu smo analizirali že obstoječo razikavo. Zanimalo nas je, kako so se učitelji, učenci ter ravnatelji znašli v času zaprtja šol. Še posebej nas je zanimalo, če je bilo izobraževanje na daljavo bolj zahtevno in stresno. Na podlagi analize rezultatov že obstoječe razikave smo ugotovili, da izobraževanje na daljavo je bilo za učitelje in za učence bolj stresno in zahtevno. Ravnatelji pa so se v novonastali situaciji bolje znašli, saj so trdili, da so delali z istim tempom in samo po nekoliko prilagojenem urniku.
Keywords: šolanje na daljavo, stres na delovnem mestu, digitalini stres, IKT
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 646; Downloads: 137
.pdf Full text (1,36 MB)

8.
Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 : magistrsko delo
Ajda Prušek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del. Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole. 
Keywords: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 859; Downloads: 93
.pdf Full text (5,42 MB)

Search done in 1.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica