Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Zdravstveno vzgojni programi in izobraževanje staršev je v šolah za starše usmerjeno predvsem v krepitev telesnega zdravja. Pojavljajo se izobraževalne potrebe po razširitvi vsebin na področje celostne krepitve zdravja. Namen: Namen raziskave je bil proučiti pomembnost informiranja in učenja komunikacije med partnerjema, ter ugotoviti mnenja udeležencev šol za starše o pripravljenosti za nadaljnje učenje. Raziskovalna metodologija: Izbran je bila kvantitativna metoda dela. Kot merski instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Vzorec je prestavljalo 178 udeležencev šol za starše v gorenjskih zdravstvenih domovih. Realizacija vzorca je bila 44,5 %. Podatki so bili obdelani s programom SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili t test, ANOVA, multivariantno regresijsko analizo, metoda glavnih komponent, PCA, kanonično korelacijsko analizo. Rezultati: Pripravljenost za učenje partnerske komunikacije je najbolj prisotno v skupini udeležencev, ki v odnosu zaznavajo težave (p = 0,000). Pozitivna stališča udeležencev o pomembnosti učenja za kakovosten odnos povečujejo pripravljenost po vključitvi v učenje komunikacije. Regresijski model pojasni 23 % pozitivnih stališč. Zadovoljstvo udeležencev s programom je visoko in je povezano z načinom podajanja vsebine. Regresijski model pojasni 60, 7 % načinov podajanja snovi. Čas, ki ga partnerja namenita osebnemu pogovoru, se je po obisku šole statistično pomembno podaljšal (z = -4,095; p = 0,000). Zaključki: Ugotavljamo, da način dela v skupini s pestro izbiro metod, ki aktivirajo udeležence, vpliva na zadovoljstvo udeležencev. Sorazmerno visok je tudi pripravljenost udeležencev po nadaljnjem učenju. Glede na to, bi bilo potrebno razmisliti o nadaljnji širitvi programa.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: - šola za starše - prehod para v starševstvo - komunikacija - učenje
Published in DKUM: 22.11.2016; Views: 1902; Downloads: 213
Full text (1,75 MB)

Abstract: V sodobni družbi se vloga staršev vedno bolj spreminja. Vzroki za to so zmanjševanje števila rojstev, ki smo mu v Sloveniji priča iz leta v leto, prelaganje rojstva prvega otroka na kasnejša leta, strah pred izgubo službe, neurejene stanovanjske razmere, socialna nepreskrbljenost bodočih mladih družin in še bi lahko naštevali. Vendar ima prestavljanje starševstva na poznejša obdobja tudi svoj pomen, saj bodoči starši tako pomemben dogodek sprejemajo odgovorneje in resneje. Načrtovanje bodoče družine je nekakšen projekt, ki zahteva temeljit razmislek in skrbno načrtovanje. Pričakovanje novega člana, nosečnost in porod so namreč edinstvena obdobja, ki jih je potrebno dobro izkoristiti. V magistrski nalogi me je zanimalo zadovoljstvo udeležencev šole za starše v zdravstvenem domu z njeno organizacijo, uporabljenimi metodami dela in s predavatelji, poleg tega pa tudi, kakšen vpliv je imelo obiskovanje šole za starše na udeležence. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu so s pomočjo razpoložljive literature prek teoretičnih osnov predstavljeni najpogostejši pojmi o izobraževanju, organizaciji izobraževanja in evalvaciji. V raziskovalnem delu pa je kot inštrument raziskave uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen po zaključku tečaja za bodoče starše. V raziskavi so bile zaradi večjega števila vzorcev in s tem realnejših podatkov zajete štiri skupine udeležencev šole za starše, ki je bila izvedena leta 2011. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa za statistično obdelavo podatkov SPSS. V magistrski nalogi sem ugotovila, da so bodoči starši, ki so se leta 2011 udeležili šole za starše v zdravstvenem domu, zadovoljni z njeno organizacijo in izvedbo. Rezultati raziskave kažejo, da so udeleženci najbolj zadovoljni s predavatelji, saj menijo, da so dobro izbrani in dovolj strokovni, najmanj pa so zadovoljni z uporabljenimi metodami dela, saj bi si želeli več individualne obravnave. Pregled zadovoljstva udeležencev šole za starše nam bo v pomoč pri načrtovanju dela v prihodnosti. Evalvacija šole za starše v zdravstvenem domu, v katerem sem izvajala anketo, še ni bila narejena, zato nam lahko služi kot nekakšen pregled in potrditev dosedanjega dela ter nam je v pomoč pri snovanju načrtov za prihodnost, saj se čas nenehno spreminja, z njim pa tudi potrebe in zahteve udeležencev.
Keywords: izobraževanje, organizacija izobraževanja, kurikulum, šola za starše
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 3152; Downloads: 477
Full text (680,78 KB)

Abstract: Dojenje je za mater in otroka neprecenljivo, saj je materino mleko najboljše in največ, kar lahko mati nudi otroku. Pri dojenju se med materjo in otrokom vzpostavi nevidna vez, ki ju poveže in daje otroku občutek varnosti. Mnogi očetje podpirajo svoje partnerke pri dojenju, saj se zavedajo, da je dojenje najboljša hrana za dojenčka in da ima številne prednosti za otroka in mater. Pomembno vlogo pri dojenju pa imajo zdravstveni delavci, ki so prisotni pri vzpostavljanju dojenja, opazujejo dojenje, spodbujajo dojenje ter ob pojavu kakršnih koli težav ukrepajo, jih pomagajo reševati ter nudijo pomoč staršem pri dojenju. Metodologija raziskovanja. Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kje so očetje pridobili znanje o dojenju, ali se znanje bodočih očetov iz šol za bodoče starše razlikuje, ali potrebujejo bodoči očetje podporne skupine za dojenje, ki so namenjene očetom in ugotoviti seznanjenost bodočih očetov z dojenjem. Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Maribor in Zdravstvenem domu Celje. Anketirali smo 66 bodočih očetov, ki so obiskovali Šolo za bodoče starše. Dobljene podatke iz vprašalnikov smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati. Ugotovili smo, da so vsi očetje pridobili znanje o dojenju v Šoli za bodoče starše, ter da so bodoči očetje mnenja, da ne potrebujejo podpornih skupin za dojenje za bodoče očete. Vsi očetje poznajo nekaj prednosti dojenja, le redki so poznali vse prednosti dojenja. Ugotovili pa smo tudi, da se znanje bodočih očetov v šolah za bodoče starše nekoliko razlikuje, in sicer so odgovori očetov v Šoli za bodoče starše v Mariboru pokazali boljši vpogled v tematiko. Sklep. Oče ima pomembno vlogo pri odločitvi za dojenje, saj nudi bodoči mamici psihično in fizično podporo. Raziskava je pokazala, da bodoči očetje ne potrebujejo podpornih skupin za dojenje. Mnenja so, da so te skupine nepotrebne ter, da ne dojijo oni, temveč partnerke. Pomembno vlogo pri dojenju pa imajo zdravstveni delavci, saj najbolj promovirajo dojenje, nudijo pomoč, spodbudo in podporo mamicam pri dojenju.
Keywords: Dojenje, vloga medicinske sestre, vloga očeta, očetovski dopust, Šola za bodoče starše, podporne skupine dojenju.
Published in DKUM: 09.12.2011; Views: 2558; Downloads: 270
Full text (1,53 MB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja in opisuje zdravstveno vzgojo nosečnice in vlogo ter naloge medicisnke sestre pri zdravstveno-vzgojnem delu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu je predstavljena nosečnost po trimesečjih, zdravstveno varstvo nosečnice, predporodna oskrba, zdravstvena vzgoja v času nosečnosti in šola za bodoče starše. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti način življenja nosečnic med nosečnostjo. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah — dispanzerjih za ženske, in sicer v Zdravstvenem domu Hrastnik, Zdravstvenem domu Trbovlje ter v Zdravstvenem domu Zagorje ob Savi. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu decembru 2009 in januarju 2010. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina nosečnic zaveda pomembnosti zdravega načina življenja v času nosečnosti.
Keywords: nosečnost, nosečnica, zdravstvena vzgoja, šola za bodoče starše, medicinska sestra, partner
Published in DKUM: 09.08.2010; Views: 6638; Downloads: 1603
Full text (1,96 MB)