Search the digital library catalog

Abstract: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Keywords: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (3,78 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava odnos slovenskega osnovnošolskega sistema do učencev z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD), eno najpogostejših nevrorazvojnih motenj v otroštvu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako osnovne šole izvajajo zakonsko predpisano podporo učencem z ADHD, s kakšnimi izzivi se soočajo učitelji, strokovni delavci in starši ter kakšne posledice ima pomanjkljivo izvajanje za učence in družbo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti ADHD, zakonodajni okvir in primere dobrih praks doma ter v tujini. Empirični del je vključeval spletno anketo med učitelji in strokovnimi delavci ter intervjuje z učencem z ADHD, staršem učenca z ADHD, učiteljico na predmetni stopnji, učiteljico na razredni stopnji, specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo in študentko razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji in strokovni delavci pogosto premalo znanja o prilagoditvah, sistemska podpora je neenotna, starši pa poročajo o neizvedenih pravicah otrok. Hkrati pa zaposleni izražajo pripravljenost za dodatna usposabljanja in jasnejše smernice. Osrednji rezultat naloge je postopkovnik, ki prvič ponuja celovit okvir za delo z učenci z ADHD. Temelji na treh stebrih: zgodnjem prepoznavanju, ustreznih prilagoditvah učnega procesa ter sodelovanju strokovnih timov in staršev. Njegova posebnost je sistem evalvacije, certificiranja in nagrajevanja, ki vključuje naziv 'Šola, ki sprejema ADHD' ter certifikat 'Specialist za delo z učenci z ADHD'. Predlagani model presega obstoječe parcialne rešitve, saj združuje akademsko utemeljenost, praktično izvedljivost in motivacijske elemente. Njegova uvedba lahko pomembno prispeva k večji enakosti, zmanjšanju stigmatizacije ter krepitvi strokovne samozavesti zaposlenih v osnovnih šolah, hkrati pa učencem z ADHD omogoči, da razvijajo svoje potenciale v spodbudnem šolskem okolju.
Keywords: ADHD, osnovna šola, postopkovnik, inkluzija, certificiranje
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (2,70 MB)

Abstract: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole zahteva ustrezno prilagajanje učnega okolja, nudenje podpore in zagotavljanje pogojev, ki omogočajo optimalno vključevanje v šolski prostor. Ključno vlogo pri tem ima dodatna strokovna pomoč, ki mora biti strokovno načrtovana, individualno prilagojena potrebam otroka in kakovostno izpeljana. Čeprav se pomoč večinoma odvija v odnosu med otrokom in strokovnim delavcem, imajo izredno pomembno vlogo tudi starši. Posebej pri dodatni strokovni pomoči je pomembno enakovredno sodelovanje oziroma partnerski odnos med starši in šolo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, izmenjavi informacij in oblikovanju skupnih ciljev. Namen magistrske naloge je raziskati pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 105 staršev. Ključne ugotovitve kažejo, da starši zaznavajo pozitiven vpliv dodatne strokovne pomoči na socialni in učni napredek otroka. Prav tako so večinoma zadovoljni s sodelovanjem z izvajalcem pomoči, saj ta pravočasno odgovori na njihova vprašanja, upošteva njihove predloge in jih spodbuja pri delu doma. Raziskava je pokazala, da so starši zaradi dodatne strokovne pomoči bolj pomirjeni in bolje razumejo otrokove potrebe. Kljub temu pa kar tretjina anketiranih poroča o konkretnih ovirah pri dostopu in urejanju dodatne strokovne pomoči.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, osnovna šola, pogled staršev, sodelovanje
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (2,12 MB)

Abstract: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov.
Keywords: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (4,90 MB)

Abstract: V mladinske pevske zbore se vključujejo otroci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Danes ni več samoumevno, da bi otroci prepevali z veseljem. Na sodelovanje otrok v pevskem zboru lahko vplivajo različni dejavniki, kot so zborovodja, interes, socialni odnosi ter okolje in kultura. Za obiskovanje pevskega zbora je pomembna motivacija posameznika in tukaj ima učitelj glasbe zahtevno nalogo, kako naj navduši učence za sodelovanje v interesni dejavnosti, ki ni obvezna. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli preučiti dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje ali neobiskovanje mladinskega pevskega zbora v osnovni šoli. Anketa je bila namenjena tako učencem, ki pevski zbor obiskujejo, kot tistim, ki ga ne. Anketo je rešilo 300 učencev iz treh osnovnih šol. Zanimalo nas je, kateri dejavniki po mnenju učencev v največji meri vplivajo na obiskovanje in kateri na neobiskovanje pevskega zbora. Ugotavljamo, da na obiskovanje pevskega zbora najbolj vpliva veselje do petja, na neobiskovanje pa pomanjkanje interesa za to dejavnost, kar se najbolj kaže v 8. in 9. razredu. Na pomembnost dejavnikov v neki meri vplivajo spol, razred in obiskovanje glasbene šole. V raziskavi smo ugotovili, da se v mladinski pevski zbor bistveno pogosteje vključujejo dekleta kot fantje. Prav tako smo ugotovili, da se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pogosteje vključujejo v zbor kot tisti, ki je ne.
Keywords: motivacija, mladinski pevski zbor, osnovna šola, učitelj glasbene umetnosti, zborovodja
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,50 MB)