| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 676
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv okolja na odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci- razlike med mestnimi, primestnimi in podeželskimi šolami
Arijana Kalamar, 2021, master's thesis

Abstract: Pogled na nadarjenost in nadarjene se je skozi zgodovino konstantno spreminjal. Tako nadarjenost še danes velja za termin, ki ga nikakor ne moremo enoznačno opredeliti. Največji preboj pri delu in odkrivanju nadarjenih v slovenskem šolstvu lahko označimo z uvedbo devetletke, ko je delo z nadarjenimi učenci postalo zakonsko obvezno. Z Zakonom o osnovni šoli se je tako delo z nadarjenimi zakonsko opredelilo, določili pa so se tudi postopki evidentiranja in prepoznavanja nadarjenih učencev. Pa vendar kljub opredelitvi in smernicam za delo z nadarjenimi učenci ostajajo razlike pri odkrivanju in delu z njimi, saj obstaja več različnih modelov in praks odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, prav tako pa je izvedba in umestitev izvedbe dela z nadarjenimi v program ostala avtonomija šole, ki je odvisna od izobraževalnega koncepta neke šole. Tako je lahko šola tista, ki s svojimi značilnostmi vpliva na delo, pa tudi na odkrivanje nadarjenih učencev. V empiričnem delu magistrske naloge nas je tako zanimalo, kako šola s svojimi okoljskimi značilnostmi vpliva na sam proces odkrivanja in dela z nadarjenimi. V raziskavo smo tako vključili pedagoške delavce, ki so prihajali iz različnim mestnih, primestnih in podeželskih šol.
Keywords: nadarjeni učenci, okolje, šola
Published: 24.11.2021; Views: 37; Downloads: 3
.pdf Full text (1,33 MB)

2.
Predmet šport v času šole na daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Aleksandra Širovnik, 2021, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine. Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.
Keywords: predmet šport, šola na daljavo, izobraževanje na daljavo, vloga učitelja, posebnosti in težave šole na daljavo
Published: 18.11.2021; Views: 37; Downloads: 0
.pdf Full text (2,01 MB)

3.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev
Saša Nemec Tahirović, 2021, master's thesis

Abstract: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnik kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Keywords: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Published: 17.11.2021; Views: 30; Downloads: 6
.pdf Full text (1,97 MB)

4.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije
Valentina Kmetec, 2021, master's thesis

Abstract: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Keywords: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Published: 17.11.2021; Views: 33; Downloads: 7
.pdf Full text (3,50 MB)

5.
Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19
Ajda Prušek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del. Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole. 
Keywords: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Published: 11.11.2021; Views: 41; Downloads: 6
.pdf Full text (5,42 MB)

6.
Plesne dejavnosti za predšolske otroke v zasebni plesni šoli
Dolores Ivanušić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen ples in njegov pomen za predšolskega otroka. Osredotočili smo se na načrtovanje plesnih dejavnosti, pri čemer smo izhajali iz plesnih ciljev, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce in v učnem načrtu za plesne pripravnice, ter ugotovili podobnost le-teh. Predstavili smo tudi različne pristope in modele za izvajanje plesnih dejavnosti, ki smo jih kasneje uporabili v praktičnem delu naloge. Le-ta zajema osem plesnih dejavnosti, ki smo jih izvedli s predšolskimi otroki v Plesnem studiu Plohl, skozi katere so se otroci pripravljali na nastop za starše. Plesne dejavnosti so pripravljene tako, da se lahko izvajajo v različnih dopolnilnih programih v popoldanskem času kot tudi v programu javnega vrtca v Sloveniji. Ugotovili smo, da je pri pripravi in izvedbi plesnih dejavnosti vloga vzgojitelja izjemno pomembna. Od odraslih je namreč odvisno, kako bomo dejavnosti otrokom predstavili in jih zanje motivirali, saj so otroci sami po sebi željni znanja in aktivnega vključevanja v različne aktivnosti.
Keywords: načrtovanje, plesna vzgoja, plesne dejavnosti, predšolski otroci, zasebna plesna šola
Published: 10.11.2021; Views: 77; Downloads: 4
.pdf Full text (1,32 MB)

7.
Učenci z epilepsijo v osnovni šoli
Aleksandra Žunič, 2021, master's thesis

Abstract: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Keywords: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Published: 09.11.2021; Views: 31; Downloads: 10
.pdf Full text (2,41 MB)

8.
Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli
Sara Ferk, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Keywords: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Published: 22.10.2021; Views: 113; Downloads: 11
.pdf Full text (1,88 MB)

9.
Izbira in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologije
Tanja Rojc, 2021, master's thesis

Abstract: V osnovnih šolah imajo učitelji tehnike in tehnologije različne možnosti za izpeljavo pouka in s tem usvojitev ciljev, ki jih predpisuje učni načrt. Večina učiteljev daje poudarek praktičnemu pouku. Nanj se osredotoča tudi magistrska naloga, ki preučuje učiteljevo izbiro in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologije. Najprej so pregledani učni načrti in učbeniški kompleti predmetov, ki v času osnovnošolskega izobraževanja vključujejo tehnične vsebine. Nadalje empirična raziskava ugotavlja načrtovanje in izbiro izdelkov učiteljev tehnike in tehnologije slovenskih osnovnih šol. Ugotovljeno je, da se učni cilji in predlagani izdelki pri tehniki in tehnologiji prepletajo z vsemi šolskimi predmeti, obravnavanimi v magistrski nalogi, še največ pa zlasti z neobveznim izbirnim predmetom tehnika. Raziskava je pokazala, da učitelji skoraj polovico šolskih ur pri tehniki in tehnologiji namenijo izdelavi izdelkov, ob tem učenci največkrat uporabljajo delovno gradivo, ki vsebuje ves potreben material za njihovo izdelavo. Pri izbiri ustreznih izdelkov učitelji sledijo vsebinam in ciljem učnega načrta ter ob tem izhajajo iz predznanj, želja in idej učencev. Na podlagi rezultatov raziskave so ob koncu ponujena nekatera priporočila in nabor izdelkov za načrtovanje učnih ur praktičnega pouka.
Keywords: Tehnika in tehnologija, praktični pouk, načrtovanje izdelkov, ideje, osnovna šola.
Published: 13.10.2021; Views: 112; Downloads: 11
.pdf Full text (1,92 MB)

10.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, master's thesis

Abstract: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Keywords: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Published: 03.08.2021; Views: 270; Downloads: 62
.pdf Full text (1,23 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica