1. Zgodovina Osnovne šole Cerknica od leta 1873 do leta 1987 : magistrsko deloJaka Štritof, 2024, master's thesis Abstract: Začetki šolanja v Cerknici segajo v začetek 19. stoletja. Šola se je v Cerknici zgradila leta 1827 in se je nenehno širila. Leta 1863 je postala dvorazredna, leta 1878 trirazredna, 1879 pa štirirazredna. Za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije je na šoli delovala tudi nižja gimnazija, ki je predstavljala višje razrede. Ta je bila v šolskem letu 1958/59 ukinjena, njeni razredi pa so bili pripojeni osnovni šoli, ki je postala 8-letka. Šola je prešla
čez več obdobij, večjo je bilo obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa II. To je bil čas Avstro-Ogrske, kjer je bilo značilno, da je imela cerkev velik vpliv na šolo, učenci so se morali redno udeleževati svetih maš in večkrat obeležiti cerkvene praznike. V tem obdobju se je tudi intenzivno praznovalo rojstne dneve in godove vladarjev ter cesarjev. Vse skupaj se je spremenilo, ko je šola prišla pod jugoslovansko oblast. Pouk in praznovanje praznikov sta se bistveno spremenila, spremenili pa so se tudi metode in načini poučevanja, ki so postali naprednejši. Skozi čas se je šolsko poslopje nenehno nadgrajevalo. Kljub temu se je šola skozi celotno obdobje srečevala s prostorsko stisko in z različnimi nevšečnostmi, 23. novembra 1943 pa je bila celo v celoti požgano. Šolanje se je za kratek čas preselilo v Dolenjo vas, nato pa se je začela obnova požgane šole. V šolskem letu 1962/63 se je začela graditi nova šola v Cerknici, ki je bila zgrajena v obdobju od leta 1963 do leta 1976. Nova šola je omogočila kvalitetnejšo izvedbo pouka, seveda modernejšo obliko pa poznamo še danes.
Keywords: Osnovna šola Cerknica, šolska kronika, zgodovina šolstva
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (28,24 MB) |
2. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, master's thesis Abstract: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,80 MB) |
3. Razvijanje likovnih sposobnosti učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z vidika implementacije sodobne likovne umetnosti : doktorska disertacijaKatja Kozjek Varl, 2024, doctoral dissertation Abstract: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov.
V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način.
Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Keywords: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (12,04 MB) |
4. Stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli : magistrsko deloMarina Bukovec, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča učiteljev o socialni sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo splošno socialno sprejetost nadarjenih učencev, socialno dinamiko in interakcije med nadarjenimi ter nenadarjenimi učenci, percepcijo in vedenje vrstnikov do nadarjenih učencev ter kakšno vlogo pripisujejo sebi kot učitelju pri socialni sprejetosti nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili koncept nadarjenosti in razvoj nadarjenih učencev, nadaljevali pa smo s konstruktom socialne sprejetosti nadarjenih učencev, v kar je bilo osredinjeno tudi naše raziskovanje. V empiričnem delu smo predstavili odgovore učiteljev, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. V raziskavi je skupno sodelovalo 111 učiteljev, ki poučujejo v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji menijo, da so nadarjeni učenci v skupini vrstnikov dobro sprejeti ter ne opažajo razlik v socialni sprejetosti nadarjenih učencev glede na spol. Menijo, da med nadarjenimi in nenadarjenimi učenci prevladujejo pozitivni medsebojni odnosi in interakcije. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje pa je bila, da socialna sprejetost učiteljem predstavlja konstrukt, na katerega lahko vplivajo in ga poskušajo izboljšati.
Keywords: socialna sprejetost, nadarjeni učenci, odnosi z vrstniki, osnovna šola, stališča učiteljev
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,21 MB) |
5. Nekateri mehanizmi razvijanja bralne pismenosti na področju vzgoje in izobraževanjaDragica Haramija, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, original scientific article Abstract: V prispevku osvetljujemo problematiko razvijanja bralne pismenosti v povezavi s posodabljanjem ku-rikuluma za vrtce in učnih načrtov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja. Opozarjamo na vlogo vseh strokovnih delavcev v vrtcu in šoli pri razvijanju bralne pismenosti. Poudarjamo, da na bralno pismenost vplivajo dobro opravljeno opismenjevanje, kvalitetna učna gradiva, motivacija učencev za branje ter ustrezne strategije dela z učenci.
Keywords: bralna motivacija, gradniki bralne pismenosti, opismenjevanje, vrtec, šola
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,20 MB)
This document has many files! More... |
6. Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju : magistrsko deloZala Vita Berložnik, 2024, master's thesis Abstract: Poučevanje zunaj učilnice velja za bolj zahtevno, vendar zelo učinkovito. Učenci preko konkretnih izkušenj pridobijo trajnejše in bolj praktično znanje. Kljub temu pa takšen način poučevanja od učitelja, da se aktivnosti optimalno prilagodijo potrebam učencev, zahteva veliko več načrtovanja in organizacije. S pomočjo učnih poti lahko na različne načine pristopamo k raziskovanju tematik, zastavljenih v učnih načrtih. Magistrska naloga z naslovom Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj dopolnjujeta. Teoretični del magistrske naloge opisuje predmet spoznavanje okolja, ki se poučuje od 1. do 3. razreda, in predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo tudi izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učno pot ter opisali zgodovinski, biološki in kulturni sklop čebelarstva. V praktičnem delu smo načrtovali učno pot s čebelarsko vsebino. Oblikovali smo priprave za razredno stopnjo, in sicer tako za predmet spoznavanje okolja kot tudi predmet družba. Aktivnosti in naloge, ki smo jih vključili v priprave, so zasnovane s čebelarsko vsebino. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo učencem omogočili, da ti pridobijo konkretne izkušnje in neposredno spoznavanje narave in družbe.
Keywords: učna pot, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, čebelarstvo, Osnovna šola Frana Roša
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (4,36 MB) |
7. Uporaba književnih del pri pouku angleščine v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Žgeč, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo književnih del pri pouku angleščine v osnovni šoli. Proučili smo pomen književnih del pri učenju tujega jezika, vključno z avtentičnimi in prilagojenimi literarnimi besedili, ter njihove prednosti in izzive, pri čemer smo poudarili širjenje besedišča, spoznavanje kulture in povečanje motivacije učencev. V empiričnem delu je anketni vprašalnik izpolnilo 86 učiteljev angleščine kot tujega jezika (ATJ). Rezultati so pokazali, da 98 % učiteljev ATJ vključuje književna besedila v pouk, najpogosteje slikanice (59 %) in književna besedila iz avtentičnih knjig (46 %). Učitelji so, ne glede na stopnjo poučevanja (VIO) in ne glede na delovno dobo, izkazali visoko poznavanje razlik med prilagojenimi in avtentičnimi književnimi besedili. Podrobneje pa rezultati kažejo, da so najvišjo stopnjo poznavanja razlik izrazili učitelji, ki poučujejo v več VIO hkrati in tisti z več kot 20 leti izkušenj. Kljub temu pa se vsi učitelji ne počutijo enako usposobljene za delo z avtentičnimi književnimi besedili pri pouku ATJ, saj med njimi obstaja statistično značilna razlika glede na delovno dobo. Glavni razlogi za vključevanje književnih besedil v pouk ATJ so širjenje besedišča, motivacija in spoznavanje kulture jezika, največje težave pa pomanjkanje ustreznega gradiva v šoli in nezanimanje učencev. Raziskava potrjuje, da književna besedila pomembno prispevajo k učenju ATJ in kulturni ozaveščenosti učencev.
Keywords: književna besedila, angleščina, avtentična besedila, prilagojena besedila, osnovna šola
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (3,32 MB) |
8. Odnos učiteljev glasbene umetnosti do barvne notacije : magistrsko deloMeta Kobal, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo želeli raziskati v kolikšni meri slovenski učitelji glasbene umetnosti uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbam, ter kakšen je njihov odnos do slednjih. Zanimalo nas je ali imajo učitelji, ki uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbami drugačna stališča od tistih, ki jih ne uporabljajo. Nadalje smo želeli proučiti s kakšnimi izzivi se učitelji glasbene umetnosti srečujejo pri vključevanju barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami v učni proces. Ugotovili smo, da večina slovenskih učiteljev glasbene umetnosti ne uporablja barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami, izražajo pa pozitivna stališča do njihove uporabe. Učitelji se spopadajo z različnimi izzivi vključevanja barvne notacije v učni proces, pri čemer med drugim izpostavljajo nepoenotenost barv v učbeniških gradivih in pomanjkanje literature na tem področju.
Keywords: osnovna šola, učitelji glasbene umetnosti, barvna notacija, instrumenti z barvnimi označbami
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (3,53 MB) |
9. Glasbena šola v historičnem jedru Ptuja : magistrsko deloKaja Maroh, 2024, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela naslavlja realne potrebe po novih prostorih glasbene šole na Ptuju. V teoretskem in projektnem delu je predstavljen predlog urbane regeneracije v historičnem jedru Ptuja, ki obsega prenovo obstoječe stavbe glasbene šole na Dravski ulici 11 in zasnovo stavbe nove glasbene šole s koncertno dvorano na nepozidanem zemljišču v neposredni bližini ob Dravi.
Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov. Zasnova sloni na ideji vzpostavitve glasbenega središča. S prenovo obstoječa stavba glasbene šole dobi nov mestotvorni program (kavarna, glasbeni hostel, notni center) ter deluje kot komplementarni del nove sodobno zasnovane glasbene šole, ki odgovarja prostorskim in programskim potrebam ustanove ter zapolni morfološko vrzel na robu historičnega jedra mesta.
Keywords: Ptuj, historično jedro, hostel, glasbena šola, urbana regeneracija
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 84
Full text (38,01 MB) |
10. Spodbujanje podjetnosti s projektnim delom v srednješolskem tehničnem izobraževanjuNataša Studenčnik, 2024, master's thesis Abstract: S spodbujanjem podjetništva v izobraževalnih programih lahko šole pomembno prispevajo k razvoju inovativnosti, ustvarjalnosti ter krepitvi gospodarstva na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Poleg tega vključevanje podjetniških elementov v šolske kurikulume omogoča, da dijaki razvijejo ne le podjetniške miselnosti, temveč tudi spretnosti, kot so: reševanje problemov, komunikacija, skupinsko delo, načrtovanje ipd., torej lastnosti, ki so ključnega pomena za uspeh na dinamičnem, hitro spreminjajočem trgu dela.
V tem kontekstu smo raziskali vpliv predmeta projektno delo na podjetniške ambicije dijakov v srednješolskem tehničnem izobraževanju, pri čemer smo se osredotočili na programa računalnikar in elektrikar. Rezultati so pokazali, da projektno delo s svojim praktičnim značajem precej vpliva na pripravljenost dijakov na podjetništvo in jih spodbuja k aktivnemu razmišljanju o konkretnih podjetniških poteh. Dokazali smo, da izkušnje, pridobljene med projektnim delom, ne okrepijo le samozavesti, ampak tudi vzbudijo resno zanimanje za podjetništvo po končanem šolanju.
Keywords: projektno delo, podjetništvo, tehnično izobraževanje, srednja šola
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 138; Downloads: 62
Full text (1,52 MB) |
