1. Vpliv orehove muhe, Rhagoletis completa (Cresson, 1929) (Diptera: Tephritidae), na razvoj semen navadnega oreha ( Juglans regia L.) : magistrsko deloLea Ivančič, 2024, master's thesis Abstract: Oreh je gospodarsko pomembna drevesna vrsta zaradi lesa in plodov. V 1991 se je v Evropi pojavila tujerodna vrsta sadne muhe iz ZDA in Mehike in je monofag na rodu Juglans- orehova muha (Rhagoletis completa), ki povzroča gospodarsko škodo nasadom orehov. V zadnjih dveh desetletjih se pojavlja tudi v Sloveniji. Orehova muha povzroča škodo na orehih, kjer samica jajčeca izleže v zeleni del ploda, kar vodi do poškodb jedrc. Cilj magistrske naloge je bil preučiti učinek orehove muhe na kakovost jedrc domačega oreha in koristi uporabe koprene kot fizične zaščite. Raziskava, opravljena v nasadu orehov v Skrbljah, je bila osredotočena na vpliv orehove muhe na kakovost jedrc. V dveh opazovalnih letih (2020 in 2022) je bilo razvidno, da je negativni vpliv orehove muhe izrazit, pri čemer je bil leta 2022 opazen manjši učinek zaradi uporabe kopren kot preventivnega ukrepa. V obeh letih je bilo mogoče zaslediti, da imajo plodovi z večjo stopnjo poškodbe zaradi muhe tudi večjo verjetnost poškodovanih jedrc. Ugotovili smo, da je prisotnost ličink v mezokarpu povzročila počrnelost večine endokarpa plodov in semen. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnega učinka prisotnosti orehove muhe v nasadih orehov. Te ugotovitve ne le razkrivajo neposredne finančne posledice, temveč nudijo tudi osnovo za razvijanje strategij zatiranja, s katerimi bi lahko zagotovili zdravje in produktivnost orehovih nasadov v prihodnosti.
Keywords: interakcije rastlina-žival, nove interakcije, tujerodna vrsta, sadne muhe, orehova muha, oreh, škodljivci, zaščita
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 74; Downloads: 23
 Full text (2,82 MB) |
2. Vpliv biostimulatorjev za izboljšanje kakovosti pridelka jabolk pri sorti zlati delišeš : diplomsko deloJože Stojnšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Keywords: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 674; Downloads: 47
Full text (965,33 KB) |
3. Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjevNeška Pušnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Keywords: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1120; Downloads: 102
Full text (1,31 MB) |
4. Ocena stopnje učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhychus napi G.)Katja Mernik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2017 je bil izveden poljski poskus v posevku oljne ogrščice, v katerem smo ocenjevali stopnjo učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhynchus napi G.). Testirani so bili štirje insekticidi: Biscaya® (tiakloprid), Decis 2,5 EC® (deltametrin), Mavrik 240 EW®(tau-fluvalinat) in Karate Zeon 5 CS® (lambda-cihalotrin). Ocenjevanje učinkovitosti 100 in 200 % odmerkov je potekalo 2., 4., 6., 8. in 10. dan po nanosu sredstev. Odmerek insekticida (100 proti 200 %) v večini ocenjevalnih obdobij ni imel vpliva na stopnjo učinkovitosti insekticida. Pri vseh testiranih insekticidih je učinkovitost po šestih dneh padla pod 45 %, kljub temu pa ne moremo trditi, da je testirana populacija repičarja in kljunotaja razvila odpornost na testirane insekticide.
Keywords: insekticidi / škodljivci / oljna ogrščica / zatiranje
Published in DKUM: 17.09.2018; Views: 1620; Downloads: 121
Full text (1,28 MB) |
5. Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebuleJanko Golob, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Keywords: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 2266; Downloads: 189
Full text (667,33 KB) |
6. Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivciMatic Leben, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V sezoni 2016 je bil narejen poljski poskus, namen katerega je bila analiza možnosti zmanjšanja stopnje napada čebule (sorta 'Ptujski rdeči') od bolezni in škodljivcev z uporabo alternativnih pripravkov za varstvo čebule znamke EM™ (EM-5, EM Naturalnie Aktywny in EM OGROD), ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov. Učinkovitost EM mikrobnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev smo primerjali z nekaterimi pripravki, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi (baker, žveplo, kisle gline, karbonati …), in pripravki, ki jih uporabljamo v integrirani pridelavi. Od povzročiteljev bolezni smo preučevali napad gliv iz rodov Peronospora, Alternaria, Fusarium, Stemphylium, Botrytis in bakterij Erwinia ter Burkholderia, od škodljivcev pa tobakovega resarja (Thrips tabaci L.). Škropilni program, sestavljen iz EM pripravkov, je v primerjavi s kontrolo napad bolezni zmanjšal za 20 do 45 %, alternativni program z ekološkimi pripravki za 50–90 % in integrirani program za 70–96 %. Dosežene stopnje zmanjšanja stopnje napada od resarja so bile bistveno nižje.
Keywords: čebula, bolezni, škodljivci, mikrobiološki pripravki, EM™
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1210; Downloads: 171
Full text (814,54 KB) |
7. Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)Žan Voglar, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Keywords: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1606; Downloads: 145
Full text (794,48 KB) |
8. Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)Ema Ileršič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Keywords: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2086; Downloads: 204
Full text (700,11 KB) |
9. Primerjava učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni jablane med standardno integrirano pridelavo in pridelavo po konceptu »zero residue«Andreja Radivoj, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2008 smo na posesti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru in v sadjarskem centru Mirosan v Savinjski dolini ugotavljali vpliv integrirane in alternativne pridelave po pridelovalnem sistemu “zero residue” pri sorti jabolk Elstar, pri čemer smo primerjali kakovost plodov in količino pridelka. Ocenjevali smo prisotnost določenih bolezni in škodljivcev ter primerjali količino pridelka ene in druge vrste pridelave. Na ta način smo preizkusili tehnološko izvedljivost »zero residue fruit production« pridelovalnega sistema in ugotavljali možnosti za zmanjšanje koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev v jabolkih ob obiranju. Prav tako smo po obiranju opravili še analizo ostankov FFS v jabolkih. Pri poskusu smo ugotovili, da je sistem »zero residue« pri zatiranju bolezni in škodljivcev enako učinkovit kot standardni integrirani sistem pridelave. Povzroči le manjši izpad pridelka, ki je ekonomsko sprejemljiv.
Keywords: pridelovalni sistem, jabolka, bolezni in škodljivci, ostanki FFS
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1377; Downloads: 87
Full text (863,20 KB) |
10. PRIMERJAVA DVEH SISTEMOV PRIDELAVE JABOLK SORTE TOPAZRenata Veber, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V letih 2012 in 2013 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus v ekološkem nasadu jablan sorte Topaz. V diplomskem delu smo ugotavljali, kako zasaditev nekaterih zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliva na pojav škodljivcev in bolezni v nasadu. V prostoru med drevesi smo zasadili zeli – pravi pelin in rožmarin – ter grmovnice, ribez, lesko in bezeg, s čimer smo spremenili mikro ekosistem nasada. Nasad smo večkrat letno obdelali ali pa smo pustili rasti zeleno podrast. Pri polovici nasada smo zatirali škodljivce in bolezni z ekološkimi pripravki, za drugo polovico pa nismo uporabljali nikakršnih sredstev za varstvo rastlin. Rezultati kažejo, da ima sajenje zeli in grmovnic med jablanova drevesa vpliv na populacijsko dinamiko škodljivcev in koristnih žuželk. Uporaba ekoloških pripravkov je nekoliko zmanjšala populacijo koristnih žuželk. Najbolj očiten je bil vpliv ekoloških pripravkov pri sicer zelo majhni populaciji plenilskih pršic. Pokazalo se je tudi, da ima lahko posamezna rastlina pozitiven učinek na koristne in škodljive žuželke. Tako bi morda zaradi sajenja leske med jablanova drevesa lahko imeli več plenilskih pršic in jabolčnega zavijača, a manj uši. Podsajanje preučevanih rastlin med jablane bi vsekakor povečalo pestrost koristnih žuželk v nasadu jablan.
Keywords: jablana, škodljivci, naravni sovražniki, populacijska dinamika, zeli, grmovnice
Published in DKUM: 29.01.2016; Views: 2039; Downloads: 175
Full text (2,66 MB) |
