Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga bo izvedla primerjalno analizo med islamskim in tradicionalnim bančništvom, pri čemer bo osredotočena na razlike v njihovih temeljnih načelih, ponujenih finančnih produktih ter poslovnih modelih. Raziskava bo sistematično pregledala etične smernice, na katerih temeljita oba bančniška pristopa, nato pa primerjala ponujene finančne produkte in načine poslovanja, ki izhajajo iz teh načel. Cilj diplomske naloge je pridobiti celosten vpogled v obe bančniški paradigmi ter identificirati njihove ključne razlike in posledice, ki lahko vplivajo na gospodarstvo in družbo. Ugotovitve bodo prispevale k boljšemu razumevanju in primerjavi med islamskim in tradicionalnim bančništvom, kar bo koristno tako za akademsko skupnost kot tudi za praktične uporabnike finančnih storitev.
Keywords: Islam, islamsko bančništvo, tradicionalno bančništvo, Šeriatsko pravo, prepoved obrestovanja, načela poslovanja
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,52 MB)

Abstract: Kazensko pravo opredeljujemo kot skupek pravil in norm, ki urejajo pravice in dolžnosti posameznika, ki je storil kaznivo dejanje. Nastanek prava sega v 18. stoletje v čas razsvetljenstva. Temeljna naloga kazenskega prava je varovanje ljudi v skupnosti kot tudi varovanje dobrin in norm. V Sloveniji poznamo štiri vrste sankcij: kazni, opozorilne sankcije, varnostne ukrepe, vzgojne ukrepe in alternativne sankcije, ki so se razvile z namenom nadomestitve kazni zapora. V diplomski nalogi se osredotočamo na kazni. Definirajo se kot pravna posledica, s katero storilec dobi zasluženo kazen za storjeno dejanje. V našem Kazenskem zakoniku–1, 2015 so zapisane tri vrste kazni: denarna kazen, zapor in prepoved vožnje motornega vozila. Šeriatsko pravo je poznano kot pravo, ki vsebuje krute kazni in se izvaja na talionski način. Glavni zakonik, ki ga poznajo muslimani, se imenuje Koran. Koran je sveta knjiga, ki vsebuje Alahovo razodetje in svojim pripadnikom sporoča, kaj se sme in kaj ne. Poleg Korana poznamo še druge temeljne vire, kot so: suna, idžma in gijas. Predstavljene so razlike med obema pravnima sistemoma na podlagi konkretnih primerov, ki jih med seboj primerjamo. Izbrali smo primere umora, dvojne zakonske zveze, ropa, posilstva, apostazije in telesnih poškodb. V šeriatskem pravu je kazen za umor veliko bolj stroga. Kaznuje se s kaznijo gisas, posledica za to kaznivo dejanje pa je smrt. V šeriatu posilstvo kaznujejo s kaznijo tazir, kar pomeni, da kazen ni zapisana v Koranu ali suni, ampak je kaznovanje prepuščeno sodniku ali vladarju, v primeru storilčevega priznanja pa ta dobi smrtno kazen s kamenjanjem. Kazen za rop je veliko bolj dramatična v šeriatu: storilcu kaznivega dejanja se odrežeta roka in noga. V primeru smrti med ropom se storilca kaznuje s smrtjo. V našem pravnem sistemu se storilca, ki je sklenil novo zakonsko zvezo, kaznuje z enim letom zapora. V šeriatu se lahko moški poroči z največ štirimi ženami. Glede na Kazenski zakonik - 1, 2015 apostazija ni kaznivo dejanje, v šeriatu pa se odpadništvo od islamske vere kaznuje s smrtjo, vendar le če se nekdo odpove islamski veri. Naš Kazenski zakonik loči: lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno hude telesne poškodbe ter različne kazni zanj. V šeriatu za telesne poškodbe velja povračilni zakon: oko za oko, zob za zob.
Keywords: kriminaliteta, kazensko pravo, kazenske sankcije, šeriat, šeriatsko pravo, primerjave, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.11.2015; Views: 6110; Downloads: 612
Full text (313,97 KB)