| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ženitne šege in navade v Beli krajini in na Dolenjskem skozi čas
Maja Crnobrnja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Dilomsko delo predstavlja pomen pojmov "šege in navade", problem ženitovanja na Slovenskem v času fevdalizma, vpliv ljudskih verovanj na ženitovanje, izgled belokranjske ljudske noše, na kratko opiše kraj Semič, predstavi ženitovanjske šege in navade-vasovanje, snubljenje, zaroko, ženitovanjske osebe, vabljenje na ženitovanje, prevoz nevestine bale, slovo od samskega stanu itd. Predstavlja tudi turistično prireditev "Semiška ohcet", folklorno skupino "Semiška ohcet", pomen godcev in glasbe za življenje vaške skupnosti ter se zaključi s kratko primerjavo porok nekoč in danes.
Keywords: Ljudska verovanja, belokranjska ljudska noša, ženitne šege in navade, ohcet, delovanje folklornih skupin, godci.
Published: 22.08.2009; Views: 5356; Downloads: 643
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
KONJ V SLOVENSKIH NAREČJIH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN LITERARJENJU
Vanja Kancler, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V mojem diplomskem delu se prepletata dve vedi, etnologija in folkloristika. V sklopu etnologije sem želela opisati kar največ šeg, navad in predmetov iz življenja s konji nekoč, saj sem ugotovila, da jih le še malokdo pozna. V folklorističnem delu svoje diplomske naloge pa sem želela ohraniti vsaj nekaj pripovedi, v katerih nastopajo konji. Delo je večinoma osredotočeno na štajersko regijo, a sem za primerjavo vključila tudi druge pokrajine (Dolenjska, Notranjska idr.). Cilj moje naloge je bil ugotoviti, koliko ljudje še poznajo šege in navade, povezane s konji, ter ali poznajo kakšno pripoved o konjih. Zanimalo me je tudi, koliko je posamezno izrazje med seboj podobno oz. različno. Za pridobitev takšnih podatkov se je bilo potrebno odpraviti na teren, kjer je nastajala glavnina mojega dela. V svoje diplomsko delo pa sem želela vplesti tudi nekaj slovenske literature, ki govori o konjih. Vse to sem poskušala strniti v neko povezano celoto in s svojo nalogo tako vsaj malo prispevati k ohranitvi dediščine s področja, povezanega s konji.
Keywords: konji, šege in navade, povezane s konji, slovstvena folklora, literatura
Published: 06.01.2010; Views: 1969; Downloads: 245
.pdf Full text (813,68 KB)

3.
LJUDSKO GLASBENO IZROČILO V ŠMARTNEM IN OKOLICI
Lidija Vrečko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ljudsko glasbeno izročilo v Šmartnem in okolici predstavlja del kulturne dediščine na obravnavanem delu podeželja. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na kratko povzeto iz literature nekaj splošnih značilnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. V empiričnem delu pa so v prvem poglavju z zgodovinsko metodo preučeni običaji skozi vse leto in zapisane ljudske pesmi, ki jih pojejo v Šmartnem v Rožni dolini, Socki in v Novi Cerkvi. Opisi so dobljeni z nestandardnimi intervjuji ljudskih pevcev in godca ter nekaterih krajanov. V prilogi je dodano 10 zbranih ljudskih in ponarodelih pesmi z notiranimi besedili ter dve zgoščenki posnetkov ljudskih pevcev. V drugem poglavju empiričnega dela so kvantitativno obdelani zbrani in interpretirani podatki ankete, izvedene med učenci POŠ Vojnik in njihovimi starši. Ugotovili smo, da anketirani odrasli razmeroma dobro poznajo ljudsko izročilo domačega kraja, a večina meni, da izumira. Ljudske pesmi pogosteje pojejo s prijatelji ali v družini, kot ob delu. Naučili so se jih doma, njihovi otroci pa predvsem v šoli. Šola naj bi bila poleg kulturnih in turističnih društev pomemben dejavnik pri ohranjanju kulturne dediščine.
Keywords: Šmartno in okolica, ljudsko izročilo, ljudska glasba, šege in navade, ljudske pesmi.
Published: 30.03.2010; Views: 1931; Downloads: 211
.pdf Full text (16,35 MB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA NAGROBNIH NAPISOV V OBČINAH MURSKA SOBOTA IN KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU S POUDARKOM NA OTROCIH
Polonca Križan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomsko delo temelji na večtedenskem zbiranju nagrobnih besedil z dvanajstih pokopališč (Bakovci, Černelavci, Križevci pri Ljutomeru, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica). Vsa nagrobna besedila so zapisana v 4. Poglavju, v nadaljevanju pa so poudarjena besedila, posvečena otrokom in mladim do tridesetega leta starosti. Diplomsko delo prinaša podrobno analizo nagrobnih besedil, namenjenih otrokom in mladim do tridesetega leta starosti, analizo besedil, v katerih se pojavlja dvojina, ter primerjalno analizo (koliko nagrobnikov na vaških in mestnem pokopališču ima nagrobna besedila, kakšno je razmerje med nagrobnimi napisi in nagrobnimi obrazci, ali prevladujejo nagrobniki z enim ali več nagrobnimi besedili …) z vidika vas – mesto. Analiziranih je bilo 2033 nagrobnih besedil. Rezultati so pokazali, da prevladujejo nagrobniki brez nagrobnih besedil, če pa so na nagrobnikih zapisana nagrobna besedila, so to največkrat nagrobni obrazci, ki v primerjavi z nagrobnimi napisi prevladujejo tako na vaških kot mestnih pokopališčih. Predstavljene so šege in navade, povezane s smrtjo, značilne za obravnavane kraje, kakor tudi nagrobna besedila, v katerih je zapisana dvojina. Posebej so obravnavani nagrobni napisi otrokom in mladim ter moje ugotovitve glede le-teh v primerjavi s podatki, navedenimi v strokovni literaturi.
Keywords: Ključne besede: pokopališče, smrt, grob, nagrobnik, nagrobna besedila, šege in navade, napisi otrokom in mladim …
Published: 11.01.2012; Views: 2358; Downloads: 241
.pdf Full text (9,85 MB)

5.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Keywords: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Published: 06.02.2012; Views: 3315; Downloads: 258
.pdf Full text (2,86 MB)

6.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Keywords: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Published: 28.05.2013; Views: 1338; Downloads: 269
.pdf Full text (10,05 MB)

7.
ŠEGE, NAVADE IN VEROVANJA NA MURSKEM POLJU NEKOČ IN DANES
Manica Gabor, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava življenje na Murskem polju nekoč in danes. Poudarek je na šegah, navadah in verovanjih, ki so spremljala človeka od rojstva pa vse do smrti. Spremljala so ga tudi ob vseh pomembnejših praznikih in delovnih opravilih. V diplomski nalogi so opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, poroki in smrti. To so šege življenjskega kroga. Koledarske šege so razdeljene glede na letne čase v zimske, pomladne, poletne in jesenske. Pri vseh so vidne manjše ali večje spremembe, nekatere šege so popolnoma zamrle (barbarino, obhodi licij, jurjevo, florjanovo) ali pa so se pojavile nove (božiček, dedek Mraz, valentinovo). Največ sprememb pa so doživele delovne šege, saj jih je z uvedbo moderne strojne mehanizacije večina izginila iz kmečkega življenja (mlatev, teritev, ličkanje). Obujajo in ohranjajo jih nekatera kulturna in folklorna društva. Za boljše razumevanje načina življenja so opisane karakterne značilnosti Muropoljcev ter kratek geografski in zgodovinski pregled Murskega polja.
Keywords: šege, navade, verovanja, običaji, Mursko polje.
Published: 16.07.2013; Views: 2479; Downloads: 524
.pdf Full text (2,83 MB)

8.
ŠEGE IN NAVADE V NAČINU ŽIVLJENJA LJUDI NA DOLENJSKEM
Sara Strah, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Šege in navade v načinu življenja ljudi na Dolenjskem vsebuje opise starih šeg in navad ter razlike v načinu življenja ljudi na Dolenjskem nekoč in danes. Naloga obravnava šege in navade, ki človeka spremljajo ob rojstvu, poroki, praznovanju osebnih praznikov in ob smrti, ter tiste, ki so človeka spremljale pri delu na polju in pri ostalih kmečkih opravilih, torej šege in navade življenjskega cikla ljudi ter šege in navade ob delovnih opravilih. S spremembo načina življenja ljudi ter z uvedbo mehanizacije je sčasoma prišlo do velikih sprememb na področju šeg in navad. Poudarek diplomskega dela je na primerjavi šeg in navad nekoč in danes ter na predstavitvi razlik med njimi. V diplomski nalogi so tako predstavljene šege in navade, ki so s spremembo načina življena v celoti ali pa vsaj delno zamrle, in tiste, ki so se prav zaradi spremembe v načinu življena ljudi na novo uveljavile. Za lažje razumevanje same teme so v prvem delu diplomskega dela predstavljeni osnovni pojmi ter geografski in turistični pregled Dolenjske. Ker pa smo se pri raziskavi osredotočili predvsem na Občino Ivančna Gorica, je v samem delu ta tudi podrobneje opisana. Pomemben del diplomskega dela predstavlja tudi opis delovanja turističnih društev ter ostalih društev in posameznikov v Občini Ivančna Gorica ter njihovo prizadevanje za ohranjanje starih šeg in navad.
Keywords: navade, šege, način življenja, Dolenjska, Ivančna Gorica, turistična društva
Published: 30.09.2015; Views: 1727; Downloads: 330
.pdf Full text (2,00 MB)

9.
ŠEGE IN NAVADE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA NA ŠTAJERSKEM V PRETEKLOSTI IN SODOBNOSTI
Vanja Tišler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek diplomskega dela je na opisu življenjskih mejnikov posameznika, značilnih za Štajersko regijo. Navedeni so vsi večji dogodki, ki jih praznujemo v življenjskem ciklu, in sicer vse od rojstva do smrti. Na začetku diplomske naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi, na katere se skozi nalogo sklicujemo. V nadaljevanju so s pomočjo literature opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, začetku in končanju šolanja, poroki, obletnicah ter smrti značilne za Slovenijo. Ob vsakem večjem dogodku je primerjava šeg in navad nekoč in danes. V nadaljevanju so nato s pomočjo intervjujev obrazložene specifične šege in navade na Štajerskem. Opazimo lahko, da so se nekatere šege in navade skozi čas pozabile, spremenile ali pa so na novo nastale. Za boljše prepoznavanje nekaterih običajev so med besedilom vključene fotografije.
Keywords: šege in navade, življenjski cikel, praznovanja, Štajerska, običaji
Published: 21.09.2015; Views: 3394; Downloads: 419
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica