1. Vpliv spolnih stereotipov na vlogo žensk v medkulturnih poslovnih pogajanjihNeva Florjančič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske.
V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti.
Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah.
Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Keywords: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 368; Downloads: 61
 Full text (976,20 KB) |
2. Kuhinje Marles nekoč in danes : magistrsko deloKatarina Kumprej, 2022, master's thesis Abstract: Tovarna Marles je bila ustanovljena leta 1960, ko so s političnim dekretom k Lesnemu industrijskemu podjetju Maribor priključili Tovarno pohištva Maribor in Opremo, tovarno furniranega pohištva Maribor. Na Štajerskem je bila lesna proizvodnja dobro razvita, kjer je pomembno vlogo imela tudi Drava, saj je omogočala razvoj lesne trgovine že v 18. stoletju. Kljub močni tradiciji in tradicionalnim postopkom oblikovanja lesenih izdelkov se je trg spremenil in prišlo je do velikih sprememb tudi pri oblikovanju kuhinjskega pohištva. Pri nas je pomembno vlogo pri uvedbi novosti glede kuhinjskega pohištva imela prav Tovarna Marles, ki je z gradnjo moderne tovarne leta 1965 za izdelavo švedskih kuhinj začrtala smer, v katero se bo razvijalo oblikovanje kuhinj pri nas. Pomembno vlogo so imeli tudi oblikovalci v Marlesu, kjer so še posebej izstopali Biala Leban, Irena Kajnič in Anton Šegula. Oblikovali so nekaj najbolj znanih kuhinj Marles, ki so tudi prejele kar nekaj mednarodnih nagrad. Izpostavimo kuhinje Orhideja, Maksima in Petunija. V magistrski nalogi smo izvedli sedemnajst intervjujev z uporabniki kuhinj Marles, kjer je najstarejša kuhinja Maksima iz leta 1969 in najnovejša kuhinja Vita iz leta 2001. Kljub izredno pomembni vlogi Tovarne Marles, ne zgolj glede oblikovanja kuhinjskega pohištva, temveč tudi v smislu identitete in socialne varnosti prebivalcev, Marles s slabim vodenjem ni bil kos gospodarski krizi v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja: leta 1990 so razglasili stečaj. Proizvodnja se je sicer nadaljevala, vendar so vsako leto izdelali manj kuhinjskih elementov. V sodelovanju z različnimi podjetji Marles izdeluje kuhinje pod znamko Marles vse do danes. Marles je dandanes bolje poznan po gradnji montažnih hiš.
Keywords: Marles, kuhinjsko pohištvo, švedska kuhinja, sodobno oblikovanje
Published in DKUM: 27.01.2023; Views: 1230; Downloads: 115
Full text (3,93 MB) |
3. Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacijaMatjaž Vrečič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Keywords: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 935; Downloads: 95
Full text (494,45 KB) |
4. Ekonometrična analiza vpliva človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in ŠvedskemBlaž Prelog, 2021, undergraduate thesis Abstract: Koncept človeškega kapitala je postal ena izmed ključnih spremenljivk v sodobni teoriji gospodarske rasti. Gre za investicije v posameznikovo izobrazbo in zdravje, kar ima za posledico večjo produktivnost posameznika in višji potencialni zaslužek.
Diplomsko delo obravnava vpliv človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem. V uvodnih poglavjih sta predstavljeni teoriji gospodarske rasti in človeškega kapitala ter obstoječe empirične študije gospodarske rasti. V nadaljevanju sta predstavljena indeksa, ki prikazujeta razvoj države in človeškega kapitala; to sta indeks človekovega razvoja in indeks človeškega kapitala. Izhodiščne podatke za ekonometrično analizo smo pridobili iz nacionalnih statističnih uradov Norveške in Švedske. Za obe državi smo s pomočjo računalniškega programa EViews 11, izdelali tri ustrezne regresijske funkcije, za katere smo razložili osnovne statistike in pomen dobljenih regresijskih koeficientov. Vse funkcije smo testirali na ustreznost specifikacije z RESET testom in oceno stabilnosti parametrov s Chow testom. Za odločitev o izbiri najprimernejšega modela pa smo primerjali primerljive determinacijske koeficiente ter primerljive nepojasnjene vsote kvadratov. Za izbrani funkciji smo izračunali standardizirane koeficiente in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Zaradi prisotnosti heteroskedastičnosti in avtokorelacije smo izračunali robustne standardne napake ocen regresijskih koeficientov s heteroskedastično in avtokorelacijsko konsistentno variančno-kovariančno matriko, znano tudi kot HAC metoda.
Keywords: Bruto domači proizvod, izobrazba, zdravje, ekonometrična analiza, Norveška, Švedska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1870; Downloads: 112
Full text (3,40 MB) |
5. Razlike med spoloma na Švedskem: ekonometrična analiza zaposlitvene funkcijeAnja Belić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pridobljena zaposlitev igra pomembno vlogo za posameznika, saj mu omogoča mesečni dohodek, na nacionalni ravni pa večje število zaposlenih prebivalcev predstavlja tudi vse boljše ogledalo gospodarstva države. Na trgu dela obstaja diskriminacija med spoloma, kjer imajo moški večje možnosti napredovanja in višje dohodke od žensk, medtem ko se te na trgu dela težje udejstvujejo, kar še dokazuje vpliv zgodovine, ko so bile ženske močno v podrejenem položaju. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na ekonometrično analizo treh zaposlitvenih funkcij, kjer nas zanima, katere spremenljivke vplivajo na spremembe števila vseh zaposlenih, zaposlenih žensk in zaposlenih moških na Švedskem.
V teoretičnem delu raziskave predstavimo trg dela na Švedskem in se poglobimo v neenakosti med spoloma, ki jih raziskujemo s primerjavo števila zaposlenih in brezposelnih, višino mesečnega dohodka in indeksi človeškega razvoja in neenakosti med spoloma. V empiričnem delu raziskave zastavimo linearni in dvojno logaritemski model zaposlitvene funkcije za vsak vsebinski sklop. Pri tem s primerjavo determinacijskih koeficientov, RESET testa in Box-Cox testa določimo za vsak vsebinski sklop primernejši model. Analizo nadaljujemo z oceno koeficientov najprimernejših modelov in preverjanjem predpostavk metode najmanjših kvadratov. Pri tem za vsak model preverjamo prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Vse to preverimo in dokažemo z različnimi ekonometričnimi testi. Pri vseh modelih se izkaže obstoj normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, homoskedastičnosti in avtokorelacije, ni pa prisotne multikolinearnosti. Zaradi težav, nastalih pri prisotnosti avtokorelacije, smo to morali odpraviti z metodo, imenovano HAC.
Keywords: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, Švedska, neenakosti med spoloma, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 791; Downloads: 70
Full text (2,24 MB) |
6. Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja v različnih kulturahTinkara Hren, 2019, undergraduate thesis Abstract: Ljudje živimo v času nenehnih sprememb, ki rušijo stereotipe o ženskem in moškem spolu. Še pred nekaj desetletji so vodilne položaje zavzemali v veliki večini le moški, saj so bili dolgo časa definirani s pojmi, kot so moč in ugled. Danes je v podjetjih na najvišjem mestu hierarhije mogoče opaziti tudi ženske, ki so po mnenju mnogih avtorjev zaradi različnih osebnostnih značilnosti in delovnih izkušenj razvile drugačen, lasten stil vodenja, v primerjavi z moškim stilom vodenja. Čeprav se na prvi poglej ne zdi tako, ima pri vodenju zelo pomembno vlogo tudi kultura. Njeno nepoznavanje pa je razlog, da imajo tuja podjetja pogosto napačen pristop, saj veliko norm, ki jih ena kultura sprejema za primerne, v drugi državi niso primerne. Kadar želimo predstaviti vedenje ljudi v poslovnem svetu, je torej potrebno upoštevati tudi kulturo. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti, kakšne so razlike med moškim in ženskim stilom vodenja in kako na to vpliva kultura, v kateri podjetje deluje in posluje. Naš namen je bil izbrati tri različne kulture, jih med sabo primerjati in predstaviti razlike med spoloma na vodilnih položajih v slovenski, japonski in švedski kulturi. V začetku diplomske naloge smo preučevali stile vodenja in ugotavljali, katere so ključne značilnosti uspešnega vodje. Iskali smo lastnosti, ki jih pripisujemo moškemu stilu vodenja, in lastnosti, ki pripisujemo ženskemu ter predstavili ovire, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poti pri ustvarjanju kariere. V nadaljevanju smo pojasnili pomen kulture pri vodenju, osredotočili pa smo se na tri izbrane kulture: slovensko, japonsko in švedsko. Predstavili smo kultura v omenjenih državah, kako poteka vodenje podjetij in kako dojemajo ženske na višjih položajih. Zbrali smo lastnosti moških in ženskih vodij ter prikazali razlike med njimi. Ob koncu diplomskega projekta smo prišli do ugotovitev, da razlike v vodenju med obema spoloma obstajajo. Tako moški kot tudi ženske si izberejo svoj način vodenja zaposlenih, vendar na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški in njihov stil vodenja. Kulture, ki smo jih preučevali, se med sabo pomembno razlikujejo, vsaka kultura pa je edinstvena. V diplomskem delu smo ugotovili, da se največje razlike opazijo pri dojemanju moških in ženskih vodij. Medtem ko Slovenija in Švedska zagovarjata enakost med spoloma, je Japonska še vedno precej tradicionalna na tem področju. Razumeti moramo, da nekaj, kar je za našo kulturo povsem običajno in vsakdanje, ima lahko za drugo kulturo čisto drug pomen. Ravno zato je pomembno, v primeru poslovanja z drugo državo, da te kulturne razlike tudi dovolj dobro poznamo.
Keywords: vodenje, stili vodenja, vodja, moški in ženski stil vodenja, kultura, Slovenija, Japonska, Švedska
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1808; Downloads: 316
Full text (548,47 KB) |
7. Primerjalna analiza poslovnih kultur Avstralije, Švedske in ArgentineIsabela Cvetko, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu smo se osredotočili na poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. V uvodnem poglavju smo opisali temo in opredelili problem, namen, cilje in hipotezi, nato pa določili predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na kulturno okolje mednarodnega poslovanja. Opisali smo pojem kulture in zakaj je pomembno poznavanje kulturnega okolja tujega trga. Nadaljevali smo z opisom medkulturne komunikacije in njene motnje v mednarodnem komuniciranju, opredelili pa smo še plasti in dimenzije poslovne kulture. V tretjem, četrtem in petem poglavju smo opisali poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. Pri vsaki državi smo najprej predstavili splošne podatke, nato pa opisali poslovno kulturo izbrane države. V nadaljevanju smo analizirali značilnosti poslovnih kultur izbranih držav glede na Hofstedov model in opisali poslovno prakso za vsako državo. V zadnjem poglavju smo izvedli primerjalno analizo poslovnih kultur izbranih držav.
Keywords: mednarodno poslovanje, kulturno okolje, poslovna kultura, Avstralija, Švedska, Argentina
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1420; Downloads: 187
Full text (801,08 KB) |
8. Fantastične pripovedi Astrid LindgrenSaša Petelinc, 2009, review article Abstract: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Keywords: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 2289; Downloads: 229
Full text (728,72 KB)
This document has many files! More... |
9. KONFLIKTI POLJSKO-LITOVSKE ZVEZE V DOBI JANA II. KAZIMIRJA S POUDARKOM NA UPORU V PODROČJIH DANAŠNJE UKRAJINETilen Bakal, 2016, undergraduate thesis Abstract: Kot nakaže naslov, sem se v diplomski nalogi osredotočil na dogajanje in predvsem konflikte v poljsko-litovski zvezi sredi 17. stol., ko ji je vladal nesrečni Jan II. Kazimir iz dinastije Vasa. Pod njegovim krmarjenjem je država, tistega časa ena največjih in najmočnejših v Evropi, doživljala spremembe, ki so posledica desetletja in stoletja dolgih napetosti ter sovražnosti s sosednjimi silami. Tako je v obdobju dobrih dvajsetih let, od leta 1648, poljsko-litovska zveza doživela velikanski upor kozakov v Ukrajini pod karizmatičnim Hmelnickim, čemur je sledila vojna s Tatari, napad vzhajajoče Rusije ter invazija Švedov. Kos pogače so si želeli odrezati še Prusi in Sedmograščani, ob koncu vladanja Jana Kazimira pa se je nad državo z juga zgrinjal še en mogočen sovražnik – Osmanski imperij.
Za lažje razumevanje vzrokov za takšne sovražnosti med velikimi sosedami sem v diplomski nalogi zajel tudi dogajanje nekaj desetletji pred uporom Hmelnickega, delovanje same poljsko-litovske zveze (družba, religija) ter še posebej samo kozaško vprašanje. Državi je bilo v ponos, da je Plemiška republika, a prav to jo je pripeljalo do „potopa“.
Keywords: Jan II. Kazimir, Vasa, poljsko-litovska zveza, Poljska, Litva, Ukrajina, Rusija, Švedska, kozaki, šlahta, plemstvo, vojne, 17. stol.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1420; Downloads: 109
Full text (2,91 MB) |
10. FORMALNO IN NEFORMALNO UČENJE TUJEGA JEZIKA-PRIMERJAVA MED ŠVEDSKIMI IN SLOVENSKIMI ŠTUDENTIHelena Gornjak, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu opredelimo in razjasnimo pojma formalna in neformalna izobrazba. V teoretičnem delu predstavimo formalno izobraževanje tujega jezika, didaktična priporočila za poučevanje tujega jezika v otroštvu, jezikovne zmožnosti in možne pristope, s katerimi lahko učitelj doseže cilje, predstavljene v Učnem načrtu za predmet angleščina (2011) v osnovni šoli. Ker je naš glavni namen dobiti vpogled in primerjati pripravljenost študentov za poučevanje angleškega jezika na razredni stopnji v Sloveniji in na Švedskem, predstavimo formalne kompetence učiteljev za poučevanja angleškega jezika na razredni stopnji v obeh državah. V teoretičnem delu predstavimo tudi domače in tuje raziskave v povezavi z neformalnim izobraževanjem angleškega jezika skozi različne dejavnosti. V empiričnem delu predstavimo samooceno študentov na oddelku za razredni pouk v Sloveniji in na Švedskem o znanju angleščine, pogostost pridobivanja neformalnih znanj v angleškem jeziku ter stališča študentov v obeh državah o tem, koliko je neformalno znanje angleškega jezika skozi različne dejavnosti prispevalo k znanju angleščine. Iz rezultatov je razvidno, da švedski študenti ocenjujejo svoje znanje angleščine višje kot slovenski. Švedski študenti se nekoliko pogosteje izobražujejo v angleščini po neformalni poti skozi različne dejavnosti in menijo, da so s temi aktivnostmi pridobili več tujejezikovnega znanja kot slovenski študenti. Ugotovljena je pozitivna povezava pri tistih, ki so svoje znanje angleškega jezika ocenili višje, saj menijo, da so več pridobili z različnimi neformalnimi dejavnostmi v angleščini.
Keywords: formalno in neformalno učenje, tuji jezik, Slovenija, Švedska
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1387; Downloads: 246
Full text (588,54 KB) |
