| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Turjaški plemiči na štajerskem
Maja Grajfoner, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava plemiško rodbino Auersperg, ki jo na podlagi izvornega gradu Turjak na Kranjskem istovetimo z nazivom Turjaški. Gre namreč za plemiško rodbino, ki je prehodila dolgo pot ter s tem postala na slovenskem prostoru ena izmed najstarejših ter hkrati tudi najvplivnejših plemiških rodbin. Rodbina Turjaških oziroma rodbina Auerspergov najverjetneje izvira iz Bavarske oziroma Švabske, od koder pa je v 12. ali morda celo v 11. stoletju prišla na Kranjsko. Tako kot druge številne visoke plemiške družine je tudi rodbino Auerspergov v naše kraje privlačilo prav neizkoriščeno ozemlje, možnost vzpona ter s tem hkrati tudi povezana možnost bogatenja. Prvi, v virih izpričani Turjačan kljub vsemu ostaja Engelbert I., ki je omenjen leta 1162, in šele od takrat so Turjačani postali predmet znanstvenega zgodovinskega raziskovanja. V listinah se Engelbert I. pojavlja kot priča in to vedno na zelo visokem mestu, kar nam govori o njegovem velikem ugledu. V prvi listini, torej v listini iz leta 1162, je Engelbert I. omenjen kot svobodnjak, kot priča pa stoji takoj za svobodnimi gospodi Vovbrškimi. V turjaški rodbini je v sredini 13. stoletja prišlo do preloma. Tako osebe, ki so se pojavljale v listinah od takrat dalje, niso več pripadale višjemu plemstvu, temveč so izgubile visok družbeni položaj. Auerspergi so tako postali nesvobodni ministeriali ter se s tem spustili po plemiški hierarhični lestvici navzdol. Vendar kljub temu gre verjetno za rodbinsko povezavo med obema vejama. Novi rod je kljub vsemu od starega podedoval ime, grb ter nekaj posesti. Kljub padcu po plemiški hierarhični lestvici je rodbina Auersperg pokazala veliko sposobnost prilagajanja, saj se je v sporih za oblast vedno znala postaviti ter izbrati pravo stran. Najprej so bili trdno povezani s Spanheimi, od leta 1335 pa so se postavili na stran Habsburžanov. Pod njihovim okriljem so Turjaški tako počasi začeli prevzemati pomembne službe. Na podlagi tega se Turjaški niso dvignili samo politično, temveč tudi gospodarsko. Spretno so izkoriščali deželne gospode, ki so jim v zameno za zvestobo podeljevali različne fevde. Po drugi strani pa so se tudi pametno poročali. Kaj kmalu so Turjaškim zaradi njihove pametne politike kranjske deželne meje postale pretesne. Zato so se pričeli ozirati onkraj meja, kaj kmalu tudi na vzhod, in sicer na ozemlje Štajerske. V drugi polovici 14. stoletja so tako Turjaški pričeli iskati zveze oziroma partnerje izven meja Kranjske. Rodbino Turjaških je spremljal velik blagoslov, ki se je kazal v obliki številnih moških potomcev in prav ti moški člani glavne ter šumberške veje ter njihovi potomci so si neveste iskali predvsem na štajerskem prostoru. Janez I. Turjaški se je tako v drugo pametno poročil z Ano s Kacenštajna, blizu Šoštanja. Na podlagi te zveze je v turjaško rodbino prišlo ime Dipold, kakor je bilo ime sinu Janeza I. Turjaškega ter Ane. Pomembnejša od pridobitve družinskega imena Kacenštajnskih je bila pridobitev kacenštajnske dediščine, ki je Turjaškim kot sorodnikom pripadala v prvi polovici 15. stoletja. Očetovo tradicijo glede izbire štajerskih nevest je nadaljeval tudi njegov sin Dipold Turjaški, ki si je za svojo ženo izbral Uršolo z Lihteneka. Dipoldova sinova Volker in Engelhard sta prav tako kot njun dedek ter oče poiskala partnerici na Štajerskem. Dipoldov sin Volker je namreč za svojo ženo izbral Barbaro, doma iz Viltuša, njegov drugi sin Engelhard pa Sholastiko s Kunšperka. Po smrti Erazma Viltuškega, ki je bil Barbarin brat ter hkrati tudi Volkerjev svak, so leta 1471 viltuško dediščino podedovali dediči Volkerja Turjaškega. Po smrti strica Erazma Viltuškega sta si viltuško dediščino namreč razdelila njegova nečaka Viljem in Jurij Turjaški. Poleg navedene dediščine je v dediščino spadala tudi polovica gradu Gromperk pri Slovenski Bistrici. Pod Viljemovo štajersko posest je med drugim sodil tudi Rogatec pri Rogaški Slatini. V Rogatcu je Viljem med leti 1475 in 1478 opravljal funkcijo oskrbnika.
Keywords: rodbina Auersperg, Turjaški, slovenska Štajerska, Janez I. Turjaški, Dipold Turjaški, Volker Turjaški, Engelhard Turjaški, Viljem Turjaški, Jurij Turjaški, Janez Turjaški, Volf Engelbert Turjaški, kacenštajnska dediščina, viltuška dediščina, grad Gromperk, Rogatec pri Rogaški Slatini, gospostvo Podsreda, gospostvo Laško, Štatenberg z bližnjim gospostvom Kebelj, dvor Betnava.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 300; Downloads: 15
.pdf Full text (2,91 MB)

2.
ATTEMSOVI DVORCI NA ŠTAJERSKEM
Tadeja Ozmec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava rodbino Attems, ki so kot pomembni meceni v času baroka vplivali na nastanek, razvoj in slogovno-adekvatno oblikovanje dvorcev na Štajerskem. V začetku diplomskega dela je predstavljena zgodovina Attemsov, njihov izvor in stik s slovensko Štajersko. Predstavljeni so gradovi, dvorci, ki so prišli v last rodbine. Podrobneje smo se posvetili analizi dvorcev Štatenberg, Dornava in Slovenska Bistrica. Njihova opredelitev temelji na analizi arhitekture, kiparstva in slikarstva v kontekstu celostne umetnine. Opisane so tudi historične, kulturnopolitične, umetnostnogeografske in morfološke specifike, ki so se aplicirale do njihovega nastanka. Spreminjali sta se podoba in funkcionalnost dvorcev, na kar je vplivala menjava lastnikov in njihova odvisnost od družbeno-ekonomskih sprememb. Diplomsko delo zajema zraven teoretičnega dela tudi reprodukcije umetniških del, ki so nastale po naročilih rodbine Attems in dodatno pojasnjujejo njihov vpliv na razvoj slovenske umetnosti. Stilnoanalitična obravnava umetniških del zajema le freske, ki krasijo notranje prostore dvorcev in se skozi ikonografijo dotikajo življenja tedanjih plemičev.
Keywords: plemiška rodbina Attems, rodbina Svetokriški, barok, slovenska Štajerska, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, dvorci, Štatenberg, Dornava, Slovenska Bistrica, kulturni spomenik.
Published in DKUM: 30.10.2014; Views: 2189; Downloads: 387
.pdf Full text (4,17 MB)

3.
SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTI
Manuela Dajnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela. Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija. Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Keywords: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 2028; Downloads: 318
.pdf Full text (3,59 MB)

4.
ANALIZA KULTURNE DEDIŠČINE GRADOV IN DVORCEV NA OBMOČJU HALOZ
Barbara Lazar, 2010, final seminar paper

Abstract: Slovenija se lahko pohvali z izjemno bogato in pestro kulturno dediščino. Gradovi so pomemben in prepoznaven element kulturne dediščine v državi. Ponavadi so tudi skrajno cenjena turistična atrakcija. To nam v povezovanju s turizmom prinaša dohodek in nove zaposlitve. V diplomskem seminarju predstavljamo kulturno dediščino gradov in dvorcev na območju Haloz. Na podlagi ankete ugotavljamo, kaj bi si želeli vključiti domačini v turistično ponudbo dvorca Štatenberg. Analizirali smo prednosti in slabosti turistične ponudbe ter s turizmom pogojene priložnosti in nevarnosti. Možne oblike izboljšanja turistične ponudbe dvorca Štatenberg po mnenju domačinov so: — večina domačinov meni, da je potrebno izboljšanje na področju infrastrukture, — skoraj polovica domačinov je kot razlog obiska dvorca Štatenberg navedla prireditve, — anketiranci menijo, da bi bilo oddati prostore za poslovna srečanja, — nekateri anketiranci so navedli, da niso dovolj obveščeni o kulturni in turistični ponudbi dvorca, torej bi morali organizatorji izboljšati obveščanje, — večje sodelovanje z javnostjo in domačini, — preureditev ostalih prostorov, ki so neizrabljeni na dvorcu, — večja povezanost kulturnih znamenitosti na območju Haloz za lažje trženje, — boljša gastronomija, — glavni motiv za obisk dvorca po mnenju anketirancev je narava ter ogled z usposobljenim vodnikom po dvorcu Štatenberg. Naše mnenje je, da bi s turistično ponudbo dvorca Štatenberg imelo območje Haloz daljnosežne ugodnosti, to pomeni, da bi se krepilo lokalno gospodarstvo, povečevali bi se izdatki obiskovalcem, kar je dobro za blaginjo kraja Makol, ustvarjala bi se nova delovna mesta, lahko bi vključili mlade v organiziranje pri obnovi dvorca in s tem bi se spodbujala gospodarska rast.
Keywords: Kultura in turizem, kulturna dediščina, SWOT analiza v turizmu, dvorec Štatenberg
Published in DKUM: 21.01.2011; Views: 1875; Downloads: 310
.pdf Full text (603,92 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica