| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
"Kronika grofov Celjskih" in "Seznam deželnih sovražnikov" kot vira za zgodovino Spodnje Savinske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja
Mateja Rožič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu. Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd.
Keywords: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina
Published: 23.04.2009; Views: 3982; Downloads: 570
.pdf Full text (4,83 MB)

2.
ORGLE V DEKANIJAH BRASLOVČE IN ŠALEŠKA DOLINA
Anja Jezernik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela z naslovom Orgle v dekanijah Braslovče in Šaleška dolina je bil raziskati zgodovinski razvoj orgel ter narediti popis orgel v dekanijah Braslovče ter Šaleška dolina. V delu so na kratko opisane cerkve posameznih župnij, temu pa sledi opis orgel, ki se nahajajo v njih. Za diplomsko delo sem uporabila vire s terena, kjer sem si vse orgle ogledala, jih preizkusila (kjer služijo svojemu namenu), fotografirala ter prebrala in uporabila župnijske kronike, vire in ostalo literaturo, kjer sem našla zapise o posameznih orglah. Fotografije orgel so v prilogi diplomskega dela.
Keywords: Orgle, dekanija braslovče, dekanija Šaleška dolina, župnija, podružnica, cerkev, manual, pedal, register, traktura.
Published: 17.11.2009; Views: 1795; Downloads: 143
.pdf Full text (63,11 MB)

3.
KULTURNA DEDIŠČINA ŠALEŠKE DOLINE
Alenka Močilnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Keywords: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Published: 07.01.2011; Views: 2162; Downloads: 373
.pdf Full text (2,48 MB)

4.
PREDLOG NAČRTA TRŽENJA ZA TURISTIČNO PONUDBO ŠALEŠKE DOLINE
Jana Hrnčič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V drugem poglavju smo spoznali teoretični okvir destinacijskega managementa, pojem turistična destinacija in trženje v turizmu. Ker pa vsaka regija, ki želi postati uspešna turistična destinacija, mora imeti za učinkovito delovanje sestavljen načrt trženja oz. strategijo trženja, ki je tudi uresničljiva. Zato je učinkovito marketinško načrtovanje zmeraj zasnovano na poznavanju okolja, smo v tretjem poglavju diplomskega seminarja, okolje podrobno spoznali in ga analizirali. Spoznali smo, da ima Šaleška dolina na področju kulturno-prireditvenega, športno-rekreativnega in mladinskega turizma, največje možnosti, da postane prepoznavna turistična destinacija – torej zaokroženo geografsko področje, kjer se turistična ponudba, povezana v enotno trženjsko znamko, trži na domačih in tujih trgih. V četrtem poglavju smo analizirali oblikovanje trženjske strategije, kjer smo preučili staro vizijo ter podali predlog za novo, k že zapisanim kvalitativnim in kvantitativnim ciljem pa smo zapisali komentar in dodali tudi nekaj novih predlogov. Preučili smo tudi produktno področje turizma Šaleške doline in ugotovili, da so razvite zvrsti turizma v Šaleški dolini športno-rekreativni, kulturno-prireditveni in mladinski ter zdraviliški in poslovni turizem.
Keywords: Šaleška dolina, strategija trženja, turistična destinacija, destinacijski management, turistična ponudba, zvrsti turizma
Published: 15.12.2011; Views: 1911; Downloads: 271
.pdf Full text (814,60 KB)

5.
ZGODOVINA RODBINE KACENŠTAJNSKIH V ŠALEŠKI DOLINI
Urška Kljajič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Zgodovina rodbine Kacenštajnskih v Šaleški dolini obsega pregled rodbine od njene prve omembe leta 1173 vse do njenega izumrtja in izginotja iz virov in listin, ki so nam na razpolago. Pojav Kacenštajnskih v Šaleški dolini se začne z gospodi Ptujskimi, ki so bili njihovi seniorji. Prav ti naj bi jih pripeljali na to področje s Koroške. V nadaljevanju njihovo pojavljanje zaznamuje hitro in spretno menjavanje gospodarjev, kar leta 1337 privede celo do delitve rodbine Kacenštajnskih na dve veji. Ena veja ostane zvesta Ptujskim in dobi ime Poelanni, druga pa svojo ministerialno vlogo podreja Žovneškim oz. kasneje grofom Celjskim. Že pred delitvijo je mogoče zaznati njihovo spretno krmarjenje med Ptujskimi in Vovbrškimi, ki jih po njihovem izumrtju nasledijo Žovneški. Vse to priča o spretni politični in gospodarski vlogi Kacenštajnskih. Rodbina je vseskozi imela svoj sedež na gradu Kacenštajn, ki naj bi ga po domnevnih teorijah zgradili Dravsko/Šoštanjski še pred gradom Šoštanj in naj bi ga zaradi skorajšnje obubožanosti prodali Ptujskim. Grad naj bi še pred izumrtjem rodbine podrli. Druge posesti rodbine pa so Habsburžani po letu 1456 pridružili šoštanjskemu gospostvu. Pomemben del rodbine Kacenštajnskih so bile, tako kot pri vsem ministeralnem plemstvu, poroke, ki so bile pomembno načrtovane in izbrane. Nimamo vseh podatkov, kdaj in s kom so se zgodile, a tiste, ki jih je mogoče zaslediti, pričajo o njihovi politični in gospodarski spretnosti. Večina podatkov in informacij, ki jih poznamo o rodbini Kacenštajnskih, izvira iz listin zasebnih arhivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov), ki jim je leta 1440 Elizabeta, hči Hansa Kacenštajnskega, prodala svoj del posesti, in tako so dobili tudi njihov arhiv.
Keywords: Šaleška dolina, zgodovina Šaleške doline, rodbina Kacenštajskih
Published: 06.02.2012; Views: 1856; Downloads: 164
.pdf Full text (794,50 KB)

6.
ANALIZA POTENCIALOV OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V POMURJU IN ŠALEŠKI DOLINI
Edis Mustafić, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: Glede na to, da je vse večji trend iskanje alternativnih virov energije, sem v diplomski nalogi izvedel analizo potencialov obnovljivih virov energije v Sloveniji. Namen naloge je bil predvsem zbrati točne podatke in analizirati potenciale obnovljivih virov energije v Sloveniji. V nalogi so povzeti dosedanji projekti in analize za posamezne obnovljive vire energije za posamezne regije, ki so združeni v celoto. Na podlagi zbranih podatkov obnovljivih virov energije sem v sklepu diplomske naloge primerjal dve področji, in sicer Šaleško dolino in Pomursko regijo. Analiziral sem potenciale obnovljivih virov energije za ti dve regiji ter navedel razloge za njihovo izkoriščanje oziroma ne izkoriščanje.
Keywords: obnovljivi viri energije, sončna energija, vetrna energija, biomasa, bioplin, hidroenergija, geotermalna energija, primerjalna analiza, Šaleška dolina, Pomurje, izkoriščanje OVE
Published: 20.02.2012; Views: 2587; Downloads: 246
.pdf Full text (5,61 MB)

7.
ŠALEŠKA DOLINA V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE (1914-1918)
Dijana Šmon, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Keywords: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Published: 07.03.2014; Views: 1388; Downloads: 241
.pdf Full text (1,92 MB)

8.
9.
ANALIZA UČINKOV UVAJANJA DALJINSKEGA NADZORA IN TEHNOLOŠKE OPTIMIZACIJE V VODOVODNEM OMREŽJU
Albin Lorenci, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen obnove, razširitve in posodobitve vodovodnih sistemov ter vodovodnih omrežij v okviru kohezijskih projektov na območju Republike Slovenije je doseči zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje kakovosti pitne vode in s tem povečanje stopnje oskrbe prebivalstva s čisto, pitno in neoporečno pitno vodo. Zamenjava dotrajanih cevovodov in obnova vodovodnih sistemov sta najpomembnejša dejavnika pri zmanjšanju vodnih izgub in izboljšanju kakovosti pitne vode. Posodobitev daljinskega nadzora in tehnološka optimizacija vodovodnih sistemov sta naslednja koraka, ki prav tako prispevata k zmanjšanju vodnih izgub in optimiziranju porabe pitne vode. Sistemi avtomatizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo celovito in kontinuirano daljinsko upravljanje, vodenje in nadzor dislociranih objektov vodovodnih sistemov. V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija daljinskega nadzora s telemetrijo, SCADA-sistemom in programskim orodjem TEOVS, ki je bila razširjena in posodobljena v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini.
Keywords: daljinski nadzor, telemetrija, avtomatizacija, TEOVS, SCADA, vodne izgube, vodovodni sistem, oskrba s pitno vodo, Šaleška dolina
Published: 27.06.2016; Views: 480; Downloads: 84
.pdf Full text (2,47 MB)

10.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM TOPOLŠICA
Maja Jelen, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zdraviliški turizem je na prvem mestu med turističnimi ponudbami v Sloveniji in eden najstabilnejših turističnih produktov. Terme Topolšica so naravno zdravilišče, ki s svojo zdravilno hipotermalno oligomineralno vodo, blago gorsko klimo, zelenim okoljem ter vrhunsko medicinsko oskrbo v bližnji bolnišnici in zdravilišču samem, zagotavljajo oddih, primeren za ljudi z raznimi obolenji, s sodobnim wellness centrom in vodnim parkom pa privabljajo tudi ostale goste. Nahajajo se v naselju Topolšica, ki leži v dolini reke Toplica v občini Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline. Termalno vodo so v Topolšici odkrili že v 16. stoletju, toplice šele v 19. stoletju odprli za javnost, sodoben zdraviliško turistični kompleks pa se je, predvsem zahvaljujoč ugodnim naravnim in družbenim pogojem, začel razvijati v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Razvoj term je pripomogel tudi k turističnemu razvoju celotnega naselja in okolice, priskrbel pa je tudi delovna mesta v turizmu. V razvoju turizma Term Topolšica najdemo več različnih razvojnih obdobij. Turistični promet se po obdobjih spreminja v skladu z dogajanjem v družbi ter turističnimi potrebami gostov. Razvoj turizma s sabo prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Keywords: Terme Topolšica, Šaleška dolina, zdraviliški turizem, naravno zdravilišče, termomineralna voda, turistični promet
Published: 23.06.2016; Views: 791; Downloads: 158
.pdf Full text (5,59 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica