1. Potenciali in izzivi uporabe glasbe v vsakdanjem ter učnem okolju otrok z ADHD : magistrsko deloNina Rihtarič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo v teoretičnem delu opredeljuje simptome, vzroke, dejavnike tveganja in različne tipe ADHD, ter oblike pomoči tem otrokom, predvsem v šolskem okolju. Glasba ima pozitiven vpliv na vse ravni posameznikovega razvoja, na telesno, miselno in čustveno-socialno, zato jo je smiselno raziskati kot podporno orodje pri delu z otroki z ADHD. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako učenci z ADHD doživljajo glasbo v prostem času in med učnim procesom in kako vpliva na njihovo čustveno kompetentnost ter kognitivne sposobnosti. Od učiteljev smo želeli izvedeti, preko katerih dejavnosti in s katerim namenom jo vključujejo v učni proces. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava, ki je vključevala intervjuje z učenci z ADHD (n=11) in njihovimi učitelji (n=11). Povprečna starost sodelujočih učencev je bila 11,8 leta. Tematska analiza podatkov je pokazala, da učenci glasbo pogosto uporabljajo kot sredstvo za izboljšanje osredotočenosti in sproščanje. Učitelji prepoznavajo njen pozitivni vpliv na učence z ADHD z vidika samoregulacije čustev, izvršilnih funkcij in kognitivnih procesov. Prav tako poročajo o pomanjkanju smernic za njeno učinkovito uporabo v učnem procesu. Glavna ugotovitev raziskave je, da je glasba lahko zelo uporabno orodje pri delu z učenci z ADHD, vendar jo je treba premišljeno izbrati in uporabiti v učnem procesu. Poleg tega raziskava izpostavlja potrebo po večjem izobraževanju učiteljev o uporabi glasbe pri otrocih s posebnimi potrebami ter po oblikovanju smernic za njeno učinkovito implementacijo.
Keywords: ADHD, glasba, izvršilne funkcije, kognicija, čustvena regulacija
Published in DKUM: 03.06.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,28 MB) |
2. Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko deloAdelisa Huskić, 2024, master's thesis Abstract: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar
pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih
učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev
prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo,
da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom
preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje
glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih
moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in
velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med
katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi
poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev
učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se
niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist
poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost
proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave
v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 167; Downloads: 73
Full text (1,22 MB) |
3. Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustevAnja Rakovec, 2023, master's thesis Abstract: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Keywords: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 526; Downloads: 98
Full text (1,27 MB) |
4. Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustevŠpela Peserl, 2022, master's thesis Abstract: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju
terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj.
Keywords: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 831; Downloads: 216
Full text (1,34 MB) |
5. Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenjaVesna Ambrož, 2022, master's thesis Abstract: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Keywords: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 1298; Downloads: 298
Full text (1002,44 KB) |
6. Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenciManja Škof, 2016, master's thesis Abstract: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor.
S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Keywords: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1863; Downloads: 242
Full text (1,43 MB) |
7. RAZVOJNE RAZLIKE VELIKIH PET OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z EMOCIONALNO REGULACIJO SKOZI OBDOBJE ZGODNJE IN SREDNJE ODRASLOSTINataša Gjura, 2013, master's thesis Abstract: Odraslost lahko definiramo kot daljše življenjsko obdobje, ki se deli na: obdobje zgodnje odraslosti, obdobje srednje odraslosti in obdobje pozne odraslosti (Papalia, Camp in Feldman, 1996). Številne spremembe, življenjski dogodki in značilnosti vsakega posameznika skupaj tvorijo procese in mehanizme za nastanek in razvoj osebnosti v življenjskih obdobjih (Caspi in Roberts, 2001). Namen magistrskega dela je bil pobliže spoznati obdobje zgodnje in srednje odraslosti, proces odraščanja in z odraščanjem povezane osebnostne spremembe, predvsem stabilnost, ter spremembe velikih petih značilnosti osebnosti. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili obdobje odraslosti, posebej zgodnjo in srednjo odraslost. Opisali smo razvojne naloge v posameznem obdobju in osebnostne spremembe v povezavi s čustveno regulacijo in kontrolo. Pri empirični raziskavi smo uporabili Vprašalnik BFI in Vprašalnik emocionalne regulacije in kontrole. Sodelovalo je 80 udeležencev, 50 % moških in 50 % žensk. Vzorec je bil porazdeljen tako, da je bilo 20 udeležencev iz prve polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz druge polovice zgodnje odraslosti, 20 udeležencev iz prve polovice srednje odraslosti in 20 udeležencev iz obdobja druge polovice srednje odraslosti. Ugotovili smo, da se velikih pet značilnosti osebnosti sicer spreminja v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in glede na spol, vendar te razlike niso statistično pomembne. Boljša emocionalna regulacija je povezana z osebnostno značilnostjo ekstravertnost, slabša pa s čustveno nestabilnostjo.
Keywords: zgodnja odraslost, srednja odraslost, osebnostne spremembe, osebnostne značilnosti, čustvena regulacija
Published in DKUM: 05.12.2013; Views: 4697; Downloads: 1388
Full text (940,61 KB) |
