1. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra.
Keywords: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (923,95 KB) |
2. Upravljanje z raznolikostjo zaposlenih v podjetju XVojin Spasić, 2024, master's thesis Abstract: Obravnavali bomo temo upravljanja raznolikosti zaposlenih v multinacionalnem
kolektivu velikega in znanega slovenskega podjetja. Zanima nas, kako vodje ekip
ravnajo s svojimi podrejenimi, ki pogosto prihajajo iz tujine – večinoma iz nekdanjih
jugoslovanskih republik – in med katerimi lahko zaradi nacionalne in verske raznolikosti
zlahka pride do konfliktov, zlasti glede na krvavi izid jugoslovanske krize v devetdesetih
letih prejšnjega stoletja.
Naš cilj je odkriti, kako psihološke značilnosti vodij timov vplivajo na uspešno
prilagajanje stilov upravljanja raznolikosti zaposlenih, ki prihajajo iz različnih in pogosto
nasprotujočih si kulturnih, nacionalnih in verskih okolij; in izhajamo iz predpostavke, da
visoka stopnja zavedanja medsebojnih razlik, razvita čustvena inteligenca in
samozavedanje pozitivno vplivajo na upravljanje raznolikosti. Za dokaz zgornje
predpostavke smo postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na stopnjo zavedanja
raznolikosti, čustveno inteligenco in stopnjo samozavedanja vodij timov pri vodenju
multikulturnih in multinacionalnih timov.
Metodološki postopek temelji na metodah deskripcije in kompilacije. Najprej bomo
predstavili in pojasnili koncepte različnosti, vodij, vodenja, stila vodenja
(managementa), ki bodo predstavljali osnovo za razumevanje delovnih nalog vodij
timov in odgovornosti, ki jih imajo. Teoretični podlagi bomo dodali empirični del
raziskave, vsebovan v anketnem vprašalniku, ki smo ga posredovali vodjem ekip v
našem podjetju. Vprašalnik je bil sestavljen tako, da diskretno in indiskretno ocenjuje
psihološke značilnosti vodij timov v podjetju ter nam pomaga videti povezavo med
stopnjo (samo)zavedanja in čustvene inteligence na eni strani ter sposobnostjo
prilagajanja stilov vodenja na drugi.
IV
Rezultati raziskave so pokazali, da dejansko obstaja pozitivna korelacija med
navedenimi psihološkimi značilnostmi vodij timov in njihovo sposobnostjo prilagajanja
stilov vodenja večkulturnim, tj. večnacionalnim in večverskim skupinam.
Takšni rezultati se zdijo spodbudni ne le za organizacije, katerih kolektivi so
večnacionalni, temveč tudi za družbo kot celoto, zunaj delovnega okolja, saj obstaja
realna možnost, da pripadniki sicer konfliktnih kultur skladno živijo v skupnosti, ki
spoštuje in neguje njihove razlike, hkrati pa preventivno vpliva na vsako možnost
nesoglasij.
Keywords: upravljanje z raznolikostjo, nacionalne, verske in kulturne razlike, zavest, samozavedanje, čustvena inteligenca, slogi upravljanja
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,70 MB) |
3. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskavaJana Verdnik, 2024, master's thesis Abstract: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Keywords: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 33; Downloads: 32
Full text (1,93 MB) |
4. Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko deloAdelisa Huskić, 2024, master's thesis Abstract: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar
pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih
učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev
prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo,
da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom
preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje
glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih
moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in
velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med
katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi
poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev
učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se
niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist
poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost
proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave
v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 167; Downloads: 43
Full text (1,22 MB) |
5. Vpliv čustvene inteligence vodij na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanoviTatjana Kepic, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako stopnja čustvene inteligence vodij vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojme, ki se nanašajo na čustva, čustveno inteligenco, vodstvo, zadovoljstvo in zadovoljstvo zaposlenih. Predstavili smo tudi metode, kako izmeriti čustveno inteligenco in njene veje. Zanimalo nas je tudi, zakaj je uporaba čustvene inteligence pomembna v javni zdravstveni ustanovi in kako vpliva stopnja čustvene inteligence vodij na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu smo najprej opisali ustanovo, v kateri smo izvajali raziskavo − Univerzitetni klinični center Ljubljana. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro so anketiranci seznanjeni s pomenom čustvene inteligence, kakšen pomen ima čustvena inteligenca na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi, ali je stopnja čustvene inteligence povezana s stopnjo izobrazbe posameznika in ali ima čustvena inteligenca vodij vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v javni zdravstveni ustanovi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro seznanjeni s pomenom čustvene inteligence. Rezultati ankete so nam tudi dokazali, da stopnja izobrazbe posameznika nima vpliva na njegovo stopnjo čustvene inteligence ter da čustvena inteligenca vodij vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Zaradi slednjega bi podjetju predlagali, da svoje vodje neguje z izobraževanjem v smeri razvoja njihove stopnje čustvene inteligence.
Keywords: čustvena inteligenca, vodenje, zadovoljstvo, javnozdravstvena ustanova.
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 333; Downloads: 80
Full text (2,22 MB) |
6. Vpliv dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčkaLara Škrofič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka z materinim mlekom. Je edinstvena priložnost za vzpostavitev posebne čustvene vezi med materjo in dojenčkom. Ima pozitiven vpliv tako na fizično kot duševno zdravje obeh. S pregledom literature smo raziskali, ali dojenje res doprinese veliko dobrega v sam odnos matere in dojenčka.
Metode: Izvedli smo pregled literature s področja vpliva dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka. Literaturo smo pridobili z iskalnim nizom ter vključitvenimi, izključitvenimi kriteriji in limiti v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in SAGE. Uporabljali smo le literaturo z odprtim dostopom do polnega besedila. Pri poteku iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 študij. Glavna ugotovitev je bila, da težave pri dojenju negativno vplivajo na psihično počutje matere. Glavno vlogo podpornika pri soočanju s težavami pri dojenju imajo oče, družina in tudi zdravstveni delavci, ki znajo motivirati in nuditi strokovne nasvete.
Razprava in sklep: Doječe matere kažejo večjo navezanost na dojenčka kot matere, ki ne dojijo. Interakcija mati-dojenček je oslabljena, kadar je pri materi prisotno splošno slabo psihično počutje ali če mati sploh ne doji. Dojenje je temelj za vzpostavitev varne, tople in ljubeče čustvene vezi med materjo in otrokom.
Keywords: dojenje, čustvena navezanost, otrok
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 323; Downloads: 102
Full text (915,25 KB) |
7. Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravjaAmir Alić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov.
Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno.
Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.
Keywords: intervencije, krepitev, čustvena odpornost, psihiatrične medicinske sestre
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 377; Downloads: 51
Full text (456,24 KB) |
8. Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustevAnja Rakovec, 2023, master's thesis Abstract: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Keywords: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 526; Downloads: 86
Full text (1,27 MB) |
9. Čustvena podpora, ki jo svetovalni delavci nudijo učiteljem : magistrsko deloŽana Grahovar, 2023, master's thesis Abstract: Čustvena podpora omogoča socialno in čustveno krepitev pedagoških delavcev pri soočanju s stresom v delovnem okolju. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področja in pogostost sodelovanja svetovalnih delavcev in učiteljev pri pedagoškem delu. Prav tako je bil namen ugotoviti, v katerih situacijah učitelji iščejo čustveno podporo pri svetovalnih delavcih in v katerih situacijah to pomoč še posebej potrebujejo. V teoretičnem delu smo se posvetili razumevanju socialne in čustvene podpore. Najprej smo s pomočjo različnih avtorjev podrobneje opredelili čustva. Nato smo se v povezavi s tem posvetili čustveni inteligentnosti, ki je vse bolj prisotna in pomembnejša na delovnem mestu in izpostavili zakaj je sam njen razvoj pri posameznikih pomemben. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, na vzorcu 204 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev Podravske statistične regije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da učitelji s svetovalnimi delavci najbolj sodelujejo glede učencev s posebnimi potrebami in učnimi težavami, vzgojnih smernic za določene učence, doseganja pozitivne klime in kulture v razredu ter glede pomoči pri sodelovanju s starši. Redko pa sodelujejo (61,8 %) glede čustvene podpore v stresnih situacijah. V primerjavi s posameznimi kategorijami pogostosti sodelovanja pri čustveni podpori glede na spol smo ugotovili, da pomoč pri svetovalnih delavcih pogosteje poiščejo učiteljice kot učitelji (x2 = 6,878, p = 0,032). Nato smo v raziskavi ugotavljali, v katerih situacijah in okoliščinah so čustveno podporo pri svetovalnih delavcih iskali učitelji. Učitelji so izjavili, da bi potrebovali več pomoči svetovalnih delavcev pri delu z učenci na področju vzgojne problematike, pri učencih s posebnimi potrebami in pri izvajanju razrednih ur. Poudarili so tudi, da potrebujejo več čustvene podpore v obliki pogovorov, nasvetov, strokovnega mnenja in razumevanja.
Keywords: čustvena podpora, učitelji, svetovalni delavci
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 498; Downloads: 117
Full text (1,43 MB) |
10. Vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v zasebni in javni organizacijiVesna Stojanović, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v javni in zasebni organizaciji. Namen magistrskega dela je bil raziskati značilnosti vodenja v javni organizaciji in značilnosti vodenja v zasebni organizaciji s poudarkom na čustveni inteligentnosti. V ospredje raziskovanja smo želeli postaviti doživljanje čustvene inteligentnosti s perspektive vodstvenih delavcev. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod: deskriptivno metodo, komparativno metodo ter metodo kompilacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalni pristop. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo se želeli približati konkretnim izkušnjam vodstvenega kadra v zasebni in javni organizaciji, raziskati njihova občutja ter jih lažje spodbuditi izogibanju površinskim odgovorom in raziskati to, kar zaznavajo in doživljajo vsak dan na delovnem mestu. V okviru kvalitativne raziskave smo podatke zbirali z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo smo vključili dve organizaciji – javno in zasebno. Kriterij za udeležbo v raziskavi so izpolnjevale organizacije, ki imajo minimalno pet vodstvenih delavcev. V vsaki organizaciji smo izvedli pet intervjujev. Ugotavljamo, da raziskava pomembnih razlik med organizacijama ni pokazala, kar je v skladu z nekaterimi strokovnimi ugotovitvami, da vodenje kot tako ni pomembno pogojeno le z virom financiranja organizacije, temveč s kulturnimi in socialnimi dejavniki okolja, v katerem organizacija deluje. Ugotavljamo, da je vodenje v osnovi predvsem bolj produkt osebnostnih lastnosti, osebne naravnanosti vodje ter njegovih veščin, posledično tudi njegove stopnje čustvene inteligentnosti kot pa produkt organizacije in virov financiranja.
Naša raziskava temelji na sposobnosti vodje za samooceno vodenja in refleksijo lastnega doživljanja sodelavcev in socialnega okolja svojega delovnega mesta. Predpostavlja, da so udeleženci pri samooceni iskreni. Kot razširitev raziskave predlagamo, da se v raziskavo vključijo tudi zaposleni v posamezni organizaciji.
Keywords: čustvena inteligentnost, vodenje, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 11.04.2023; Views: 539; Downloads: 69
Full text (1,84 MB) |
