1. Povezava med verodostojnostjo in izraženimi čustvi ob pričanju domnevno zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAmadeja Hren, 2022, undergraduate thesis Abstract: "Učinek emocionalne priče" - fenomen, pri katerem na ljudi vpliva čustveno stanje oziroma vedenje osebe med pričanjem - predstavlja potencialen izvor napačnih odločitev v kazenskih postopkih. Opažena stereotipizirana pričakovanja, da naj bi otroci med razkrivanjem spolne ali fizične zlorabe bili žalostni, kljub temu da v dejanskem forenzičnem okolju to ni vedno običajno, lahko vodijo v neustrezne presoje otrokove verodostojnosti v legalnem kontekstu. Medsebojno različne čustvene reakcije otrok so posledica njihovih unikatnih načinov spopadanja s spomini na travmatične dogodke ter več individualnih, razvojnih in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na zaznave njihove verodostojnosti, vključno z osebnimi značilnostmi ocenjevalcev, kjer izpostavljamo spol ter stopnjo empatije. Ženske otroke, ki pričajo o zlorabi, zaznavajo kot bolj verodostojne kot moški, potencialno, ker so nasploh opažene kot bolj empatične. Izmerjene višje stopnje empatije pri osebah namreč rezultirajo v njihovo zaznavanje otroških žrtev zlorab kot bolj žalostnih med pričanjem, posledično tudi bolj verodostojnih, kar rezultira v pogostejše obsodbe osumljenca. Tovrstni poudarek na čustvenosti pričanja, namesto njegovi vsebini, škodi ter ovira pravičnost kazenskega procesa. Potrebne so spremembe pri (legalnem) obravnavanju otroških žrtev spolnih ter fizičnih zlorab in ozaveščanje o "učinku emocionalne priče" ter njegovi potencialni škodljivosti.
Keywords: pričanja, čustva, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 61; Downloads: 14
 Full text (1,16 MB) |
2. Vpliv čustev na spomin in pričanje očividcev : diplomsko deloNika Hober, 2022, undergraduate thesis Abstract: Svet okoli sebe zaznavamo in interpretiramo v skladu s svojimi vrednotami, normami, izkušnjami in pričakovanji. Pozorni smo na za nas zanimive stvari, dogajanja ali pojave. Vso zaznavanje pa, brez da bi ga shranili v spomin, ne bi imelo nikakršnega smisla in pomena.
Vprašajmo se, kakšno bi bilo življenje brez spomina. Ljudje smo čuječa bitja, tako nas poleg spomina odlikujejo tudi drugi kognitivni procesi, kot sta učenje in mišljenje. Vsi ti procesi so povezani s čustvovanjem, ki velja za enega najosebnejših in subjektivnih procesov. S čustvi vsak posameznik odraža vrednostni odnos do samega sebe in zunanjega sveta. Napake spomina so nekaj povsem normalnega, razumljivega in same po sebi, v toku vsakdanjega življenja, niso usodne. Problem nastane, kadar imajo čustva ali drugi dejavniki zaznavanja vpliv na spomin pri dogodkih, kjer priče dogodke (re)konstruirajo popolnoma drugače, kot so se zgodili in zaradi tega pride do obsodb nedolžnih oseb. Kadar ni materialnih dokazov, so lahko priče edini vir informacij, pri tem pa se moramo vprašati, ali so podane informacije verodostojne in kredibilne. Pomemben vpliv pri tem ima tudi pravilna izvedba intervjuja in čas, v katerem je ta izveden.
Diplomska naloga se osredotoča na spomin (vrste spomina, spominske napake), čustva in pričanje očividcev ter na povezanost med slednjimi pojmi. Predstavljena pa je tudi eksperimentalna manipulacija čustev. V nalogi so postavljene hipoteze, ki so naše domneve in smo jih skozi pregled literature bodisi potrdili bodisi ovrgli. Ugotovili smo, da na spomin vplivajo tako pozitivne kot tudi negativne emocije, kako velik vpliv ima, kam je usmerjena pozornost očividca ter da informacije, s katerimi so priče seznanjene po dogodku, resnično vplivajo na spomine prič in njihovo poznejše pričanje.
Keywords: priče, čustva, spomin, spominske napake, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 168; Downloads: 53
Full text (949,50 KB) |
3. Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko deloKaja Lašič, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Keywords: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 117; Downloads: 27
Full text (1,45 MB) |
4. Spoznavanje čustev s pomočjo lutk : diplomsko deloRebeka Zdolšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo lutk obsega teoretični in praktični del, v okviru katerega smo izvedli projekt spoznavanja čustev z lutkovno-gledališkimi dejavnostmi.
V teoretičnem delu so predstavljene lutke na splošno in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutkami oz. uporabo lutke v vzgojno izobraževalnem procesu ter na vpliv lutk na različna področja otrokovega razvoja. Opisali smo tudi, na kakšen način uporabljamo lutko v prvem in drugem starostnem obdobju in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Opisali smo tudi posamezna temeljna čustva, kot so veselje, jeza, žalost, strah in kompleksno čustvo sram. Vsa ta čustva smo nato vključili v praktični del.
V praktičnem delu smo predstavili projekt, ki je obsegal sedem dni dejavnosti za otroke. Pred začetkom projekta smo otroke vprašali o čustvih in njihovem poznavanju le-teh. Prav tako smo to storili po zaključenem projektu ter tako dobili vpogled v njihov napredek. Priprave za posamezne dejavnosti so zasnovane tako, da smo vključili različne metode dela z lutko in različne lutkovno-gledališke dejavnosti. Ob koncu projekta smo prišli do ugotovitev, da so otroci bolje poznavali čustva. Znali so jih poimenovati in izraziti (z mimiko, kretnjami, besedami).
Keywords: Lutke, metode dela, čustva.
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 343; Downloads: 52
Full text (1,40 MB) |
5. Moč lutke za izražanje otrokovih čustev : diplomsko deloEva Roj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Lutka je otrokov zaupnik in zaveznik, zato jim je lahko v veliko pomoč pri izražanju čustev. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti in uporabo lutkovnih tehnik. Osredotočili smo se na tehnike, ki smo jih uporabili v praktičnem delu diplomskega dela. Predstavili smo pomen čustev, kako so čustva koristna in dragocena v predšolskem obdobju. Podrobneje smo raziskali osnovna čustva – veselje, žalost, jezo in strah. Lutko in čustva smo povezali v poglavjih, kjer smo opisali metode dela z lutko in predstavili vlogo lutke v čustvenem razvoju otroka. Pri izvedbi praktičnega dela smo spoznali, da imajo otroci izredno radi lutke in delo z njimi. Lutka jih privlači, motivira, spodbudi in jim daje možnost za izboljšanje na vseh področjih razvoja. Namen diplomskega dela je bil uporabiti lutko kot pripomoček za lažje prepoznavanje in izražanje čustev. Skozi premišljeno pripravljene priprave so otroci usvojili to, kar smo si zadali. Znanje otrok o čustvih se je povečalo, čustva so se naučili prepoznati, jih ponotranjiti in vedo povedati, zakaj določeno čustvo občutijo.
Keywords: otrok, lutka, čustva, veselje, jeza, žalost, strah
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 276; Downloads: 42
Full text (1,59 MB) |
6. Soočanje s trmo pri predšolskem otroku s strani staršev : diplomsko deloPetra Beker, 2021, undergraduate thesis Abstract: Trma je pomembna za razvoj otroka. Nastane kot otrokova reakcija na vzgojne zahteve odraslih. Otrok želi med odraščanjem okolje prilagoditi sebi. Otrok trmoglavi takrat, kadar se bori s svojimi željami ter z željami staršev in drugih. Kadar otrok začuti nelagodje, takrat se odzove s trmo. Trma je nekaj povsem normalnega v razvoju otroka, je nujna reakcija na vzgojne zahteve staršev, kateri ga želijo spremeniti in socializirati. Z razvojem trma izzveni sama od sebe, do takrat je priporočljivo veliko vztrajnosti in razumevanja.
Diplomska naloga z naslovom Soočanje s trmo pri predšolskem otroku s strani staršev je narejena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo opisali, kaj je trma, kdaj se pojavi, reakcije ob izbruhih trme, povezanost trme s čustvi in temperamentom. Kakšno vlogo imajo odrasli pri soočanju s trmo, kako se odzivajo na izbruhe, ali otrokom postavijo meje. Teoretični del smo povzemali od slovenskih in tujih avtorjev.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali staršem predšolskih otrok. Podatke smo obdelovali s pomočjo SPSS. Zanimalo nas je predvsem, kako se starši soočajo s trmo predšolskega otroka, ali se starši v družini z več otroki lažje spopadajo z izbruhi trme, ali se otrok ob pojavu trme meče ob tla, pri otroku se pojavi trma takrat, kadar ne dobi, kar želi. Dokazali smo, da starši ob pojavu trme otroku redko popustijo. Starši v družini, kjer je več otrok, se nič lažje ne spopadajo s trmo kot starši z enim otrokom.
Keywords: čustva, otroci, starši, trma
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 328; Downloads: 31
Full text (1,44 MB) |
7. |
8. Turistični vodniki in čustveno deloLara Cafuta, 2020, undergraduate thesis Abstract: Čustveno delo predstavlja velik izziv pri delavcih v turizmu, še posebej pri turističnih vodnikih, ki so glavni stik z gostom in od njih je odvisno, kako si bodo gostje zapomnili destinacijo. Turistični vodniki se pri svojem delu nenehno srečujejo s čustvenim delom. To pomeni, da morajo zelo dobro obvladovati svoja čustva in jih ustrezno prikazovati, da bi zadovoljili potrebe gosta ali ugodili pravilom obnašanja turistične agencije. Vpliv čustvenega dela na turistične vodnike je glede na rezultate raziskave zelo velik in raznolik, kar smo analizirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi turističnimi vodniki v Sloveniji. V teoretičnem delu je opredeljena definicija čustvenega dela in turističnih vodnikov, poglavja pa smo še podkrepili z raziskovanjem čustvene inteligence, pomena čustev pri delu in sposobnosti turističnih vodnikov. Turistični vodnik mora imeti temeljne sposobnosti za opravljanje tega poklica, pri svojem delu mora biti resnično pripravljen na vse. Zdi se nam zelo pomembno, da se turistični vodniki zavedajo čustvenega dela, saj lahko le tako zmanjšujejo vpliv čustvenega dela na svojem osebnem področju.
Keywords: turistični vodniki, čustveno delo, turistično vodenje, upravljanje čustev pri delu, čustva.
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 611; Downloads: 211
Full text (1,19 MB) |
9. Razvoj empatije v zgodnjem otroštvuJanja Leva, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Keywords: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Published in DKUM: 27.10.2020; Views: 1163; Downloads: 273
Full text (1,42 MB) |
10. Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področjuŽiga Novak, 2019, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Čustvena inteligenca predstavlja posameznikovo sposobnost prepoznavanja lastnih čustev, obenem pa pomeni ustrezno opredelitev čustev in ustrezen odziv nanje. Čustvena inteligenca je ključnega pomena za uspešno delo medicinskih sester. Namen magistrskega dela je ugotoviti stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju.
Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno deskriptivno študijo, v katero smo vključili 152 članov timov zdravstvene nege iz pediatričnega in internističnega področja. Za preverjanje hipotez smo uporabili testa korelacije in primerjave povprečnih vrednosti neodvisnih vzorcev.
Rezultati: V okviru raziskave smo zastavili tri hipoteze. Prve hipoteze nismo potrdili, saj nismo ugotovili statistično pomembne razlike med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične in internistične zdravstvene nege (p = 0,286 in p = 0,299). Druge hipoteze nismo potrdili, saj zbrani podatki ne pokažejo statistično značilne povezave med delovno dobo medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence (p = 0,510 in p = 0,505). Tudi tretje hipoteze nismo potrdili, saj povezava med stopnjo izobrazbe medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence ni statistično značilna (p = 0,160 in p = 0,435). Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju sodi v okvir povprečne stopnje čustvene inteligence posameznika.
Sklep: Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične zdravstvene nege je bistvenega pomena pri delu z bolnimi otroki. Medicinska sestra lahko uspešno zmanjšuje stres, ki ga otroku in njegovi družini prinašata otrokova bolezen in posledična hospitalizacija. Pomembno je zavedanje pomena čustvene inteligence in izboljšanje komunikacijskih veščin.
Keywords: čustva, otrok, zdravstvena nega na pediatričnem področju, SSEIT, TEIQue
Published in DKUM: 19.02.2020; Views: 864; Downloads: 182
Full text (528,60 KB) |
