1. Turistični vodniki in čustveno deloLara Cafuta, 2020, undergraduate thesis Abstract: Čustveno delo predstavlja velik izziv pri delavcih v turizmu, še posebej pri turističnih vodnikih, ki so glavni stik z gostom in od njih je odvisno, kako si bodo gostje zapomnili destinacijo. Turistični vodniki se pri svojem delu nenehno srečujejo s čustvenim delom. To pomeni, da morajo zelo dobro obvladovati svoja čustva in jih ustrezno prikazovati, da bi zadovoljili potrebe gosta ali ugodili pravilom obnašanja turistične agencije. Vpliv čustvenega dela na turistične vodnike je glede na rezultate raziskave zelo velik in raznolik, kar smo analizirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi turističnimi vodniki v Sloveniji. V teoretičnem delu je opredeljena definicija čustvenega dela in turističnih vodnikov, poglavja pa smo še podkrepili z raziskovanjem čustvene inteligence, pomena čustev pri delu in sposobnosti turističnih vodnikov. Turistični vodnik mora imeti temeljne sposobnosti za opravljanje tega poklica, pri svojem delu mora biti resnično pripravljen na vse. Zdi se nam zelo pomembno, da se turistični vodniki zavedajo čustvenega dela, saj lahko le tako zmanjšujejo vpliv čustvenega dela na svojem osebnem področju.
Keywords: turistični vodniki, čustveno delo, turistično vodenje, upravljanje čustev pri delu, čustva.
Published: 20.11.2020; Views: 270; Downloads: 152
 Full text (1,19 MB) |
2. Razvoj empatije v zgodnjem otroštvuJanja Leva, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Keywords: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Published: 27.10.2020; Views: 351; Downloads: 81
Full text (1,42 MB) |
3. Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področjuŽiga Novak, 2019, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Čustvena inteligenca predstavlja posameznikovo sposobnost prepoznavanja lastnih čustev, obenem pa pomeni ustrezno opredelitev čustev in ustrezen odziv nanje. Čustvena inteligenca je ključnega pomena za uspešno delo medicinskih sester. Namen magistrskega dela je ugotoviti stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju.
Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno deskriptivno študijo, v katero smo vključili 152 članov timov zdravstvene nege iz pediatričnega in internističnega področja. Za preverjanje hipotez smo uporabili testa korelacije in primerjave povprečnih vrednosti neodvisnih vzorcev.
Rezultati: V okviru raziskave smo zastavili tri hipoteze. Prve hipoteze nismo potrdili, saj nismo ugotovili statistično pomembne razlike med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične in internistične zdravstvene nege (p = 0,286 in p = 0,299). Druge hipoteze nismo potrdili, saj zbrani podatki ne pokažejo statistično značilne povezave med delovno dobo medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence (p = 0,510 in p = 0,505). Tudi tretje hipoteze nismo potrdili, saj povezava med stopnjo izobrazbe medicinskih sester na pediatričnem področju in stopnjo njihove čustvene inteligence ni statistično značilna (p = 0,160 in p = 0,435). Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na pediatričnem področju sodi v okvir povprečne stopnje čustvene inteligence posameznika.
Sklep: Stopnja čustvene inteligence medicinskih sester na področju pediatrične zdravstvene nege je bistvenega pomena pri delu z bolnimi otroki. Medicinska sestra lahko uspešno zmanjšuje stres, ki ga otroku in njegovi družini prinašata otrokova bolezen in posledična hospitalizacija. Pomembno je zavedanje pomena čustvene inteligence in izboljšanje komunikacijskih veščin.
Keywords: čustva, otrok, zdravstvena nega na pediatričnem področju, SSEIT, TEIQue
Published: 19.02.2020; Views: 546; Downloads: 133
Full text (528,60 KB) |
4. Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otrokeMarija Mitrović, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Keywords: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Published: 13.11.2019; Views: 872; Downloads: 161
Full text (4,09 MB) |
5. Čustvena inteligenca študentov turizmaValentina Florjančič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vse večje konkurenčnosti na trgu je borba na trgu dela vedno večja, zato morajo vsi zaposleni doprinesti k uspešnosti in inovativnosti organizacije. Pri tem sta zaposlenim lahko v veliko pomoč visoka stopnja čustvene inteligence in sposobnost razumevanja čustev. Kapaciteta delovnih mest v turističnem sektorju se iz dneva v dan povečuje, saj se turizem vedno bolj razvija, ljudje pa vedno več potujejo ter imajo vedno večja pričakovanja, ki jih je potrebno zadovoljiti oz. preseči. Za doseganje uspeha v življenju je lahko čustvena inteligenca pomembnejša od razumske inteligence oz. IQ-ja. Spoznali bomo metode za merjenje čustvene inteligence in njen vpliv na zaposlitev nasploh in tudi v turizmu, ki ima zaradi narave dela zelo zahtevno delovno okolje. Zaradi vsakodnevnega stika z ljudmi v turističnem sektorju je razvitost čustvene inteligence še toliko pomembnejša. Tako lažje razumemo turistove občutke ter zadovoljimo njegove potrebe in pričakovanja. Študentje turizma se morajo kot bodoči delavci v turističnem sektorju zavedati pomembnosti čustvene razvitosti. S pomočjo ankete in Bar-Onovega vprašalnika bomo ugotovili in potrdili ali ovrgli hipotezi, ki smo ju zastavili: študentje turizma so čustveno inteligentni in študentje se ne zavedajo pomembnosti čustvene inteligence pri zaposlitvi. Na testu čustvene inteligence so se študentje dobro odrezali, saj so dosegli dobro povprečje in pokazali ozaveščenost o vplivu razvitosti čustvene inteligence na zaposlitev ter uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu.
Keywords: čustvena inteligenca, IQ, čustva, delovno okolje, turizem
Published: 05.11.2019; Views: 342; Downloads: 48
Full text (2,18 MB) |
6. Čustvena inteligenca managerjevAna Korez, 2019, undergraduate thesis Abstract: Z izrazom čustvena inteligenca označujemo inteligentno uporabo čustev in njihovo prilagajanje informacijam. Izraz ne pomeni, da oseba, ki je čustveno inteligentna, jasno kaže svoja čustva, saj je lahko tudi oseba, ki svojih čustev ne izraža tako nazorno (ali sploh), čustveno inteligentna. Čustveni in osebni razvoj človeka je posledica delovanja treh glavnih, prepletajočih se dejavnikov. Ti dejavniki so dednost, učenje in zunanji vplivi, ki v telesu povzročajo fizične ter kemične spremembe. Tako se nekaterih pomembnih čustvenih spoznanj otrok nauči od staršev, kljub temu pa starost pri čustveni inteligenci ni glavno merilo, saj je čustveno inteligenco mogoče dvigniti do največje mere pri kateri koli starosti.
Management se pojavlja pri vsaki organizaciji, v podjetju pa določa osnovne smeri razvoja podjetja, njegove strateške cilje ter skrbi, da se na vseh ravneh delovanja izvajajo načrtovane naloge. Manager ima tako v podjetju ključno mesto, saj je odgovoren za njegovo vodenje in usmerjanje. Manager je pogosto odgovoren za to, kako uspešno bo podjetje. Pri svojem delu nosijo veliko odgovornosti, zato je pomembno, da so samozavestni, vplivni in hkrati razumevajoči do zaposlenih v podjetju.
Dobro je, da so managerji inteligentni in da je njihovo razmišljanje racionalno, a z obvladovanjem čustvene inteligence lahko dosežejo večji uspeh in so s strani drugih označeni za bolj pristojne in sposobne. Najboljši managerji ne vodijo samo s svojo močjo ter avtoriteto, ampak na podlagi obvladovanja medsebojnih odnosov. Uglašeni vodje imajo potrebno znanje o sodelovanju in odnosih v podjetju in tako znajo pravilno presoditi, kdaj je podrejenim treba prisluhniti in kdaj ukazovati.
Managerji se, generalno gledano, premalo zavedajo, kako pomembna je čustvena inteligenca za delo z ljudmi v organizaciji. Cilj naloge je preučiti in spoznati izraz čustvena inteligenca in ugotoviti, kako le-ta vpliva na delovanje podjetja.
Ob proučitvi zadevne problematike smo ugotovili, da na učinkovitost na delovnem mestu ter na splošno poslovno uspešnost podjetja zelo pomembno vpliva tudi stopnja čustvene inteligence managerjev. Osebnost managerja, kot najpomembnejše osebe v podjetju, namreč pomembno vpliva na razvoj samega podjetja in njegovo delovanje. Ravno manager je namreč tisti, ki v podjetju sprejema ključne odločitve.
Keywords: čustvena inteligenca, management, čustva, vodenje
Published: 30.10.2019; Views: 760; Downloads: 162
Full text (939,80 KB) |
7. Vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenihJelena Ramuš, 2019, master's thesis Abstract: Čustvena inteligenca predstavlja zmožnost posameznika, da se zaveda in prepoznava tako svoja kot tuja čustva, da jih uporablja v vsakodnevnem življenju ter da je sposoben čustva regulirati. Z zadovoljstvom zaposlenih pri delu pa se povečuje učinkovitost zaposlenih, zato se je potrebno zavedati pomembnosti zadovoljstva pri delu in intelektualnega kapitala, saj so zadovoljni zaposleni pomemben vir tudi pri doseganju ciljev organizacije.
V teoretičnem delu smo preučevali teoretične osnove čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu ter korelacije med obema konstruktoma. Zanimal nas je predvsem vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter povezave obeh konstruktov z različnimi spremenljivkami kot so spol, starost in izobrazba.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave na podlagi obravnavanega vzorca. Podatke smo pridobili z metodo anketiranja, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Cilj raziskave je bil ugotoviti prisotnost čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu v obravnavani organizaciji ter preveriti raziskovalne hipoteze.
Ugotovili smo, da je več kot polovica anketirancev povprečno inteligentnih ter, da so zaposleni, ki so čustveno bolj inteligentni, pri delu manj zadovoljni. Rezultati so pokazali, da ni razlik v čustveni inteligenci med spoloma, da je povprečno zadovoljstvo pri moških in ženskah enako, prav tako pa se povprečno zadovoljstvo pri delu, ne razlikuje pri mlajših in starejših anketirancih.
Namen je opozoriti na pomembnost človeškega vira v organizaciji ter prikazati splošne značilnosti zadovoljstva zaposlenih in čustvene inteligence, saj oba konstrukta pomembno vplivata na druge koncepte znotraj organizacijske enote.
Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k poglobljenemu razumevanju čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih, preverili določene elemente korelacije ter razlike med obravnavanima konstruktoma. Vsakemu posamezniku predlagamo razvijanje čustvene inteligence, saj je učenje čustvene inteligence vseživljenjska šola, ki ni pogojena s starostjo in raste skupaj z izkušnjami.
Keywords: Čustvena inteligenca, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, anketiranci, zaposleni, organizacija.
Published: 10.10.2019; Views: 534; Downloads: 175
Full text (1,16 MB) |
8. Izkušnje negovalnega osebja z negovanjem starostnika z demencoBarbara Hrga, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: Število starejšega prebivalstva se po svetu hitro povečuje, kar predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Delovno okolje ter značilnosti starostnika z demenco sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izkušnje ter zadovoljstvo negovalnega osebja, ki neguje starostnika z demenco. Z zaključnim delom želimo prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj negovanja starostnika z demenco, kakšna čustva in občutke ob tem doživljajo in kako se soočajo s težavami.
Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu zaključnega dela je uporabljena kvalitativna deskriptivna metoda. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda delno strukturiranih intervjujev desetih članov negovalnega tima v socialno varstvenem zavodu. Prepisani zvočni posnetki so bili analizirani po metodi tematske analize.
Rezultati: Glede na analizo podatkov smo rezultate razvrstili v pet glavnih tem: čustva ob negovanju, občutki ob negovanju, doživljanje oseb z demenco, načini soočanja pri delu z dementnimi osebami in predloge za izboljšanje dela z dementnimi osebami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da ima negovalno osebje, ki neguje starostnika z demenco, različne občutke, čustva ter tako dobre kot tudi slabe izkušnje z negovanjem starostnika z demenco.
Diskusija in zaključek: Negovalno osebje z negovanjem starostnika z demenco podoživlja različna čustva in občutke. Najtežje se sooča z njihovo agresivnostjo, s kričanjem, z nezmožnostjo samostojnosti, nezaupanjem in žaljenjem. Boljša organizacija dela, zaposlitev dodatnega in izkušenega kadra, boljša komunikacija v negovalnem timu, izobraževanja, supervizija in psihološka podpora so nujni za zmanjšanje obremenitev negovalnega osebja pri delu z osebami, obolelimi za demenco.
Keywords: doživljanje zaposlenih, čustva, občutki, dom starejših občanov
Published: 01.10.2019; Views: 430; Downloads: 80
Full text (1,10 MB) |
9. Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regijeVioleta Bahat Kmetič, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije.
Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092).
Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Published: 16.09.2019; Views: 487; Downloads: 126
Full text (1,85 MB) |
10. |
