| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga pozitivnih in negativnih vidikov psihičnega blagostanja v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem
Nina Kozinc, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja narave odnosa med čuječnostjo in akademskim odlašanjem ter vloge subjektivnega blagostanja, stresa, depresivnosti in anksioznosti v tem odnosu. Akademsko odlašanje je opredeljeno kot tendenca učenca oz. študenta po nepotrebnem odlašanju s študijem povezanih dejavnosti. Cilj magistrskega dela je bil raziskati, ali čuječnost, opredeljena kot usmerjanje pozornosti na poseben način, z namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja, napoveduje nižje akademsko odlašanje in ali imajo boljše subjektivno blagostanje ter nižja anksioznost, depresivnost in stres mediacijsko vlogo v tem odnosu. Vzorec je zajemal 278 udeležencev (212 študentk in 66 študentov) različnih študijskih smeri, starih med 19 in 44 let. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki je zajemala demografska vprašanja in Lestvico akademske prokrastinacije (SI), Kentuckyjski vprašalnik čuječnostnih spretnosti (KIMS), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS), Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in Lestvico pozitivnih in negativnih izkušenj (SPANE). Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in SPSS priključkom Makro. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se čuječnost pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem in negativno s stresom, depresivnostjo in anksioznostjo. Subjektivno blagostanje se negativno povezuje z akademskim odlašanjem, medtem ko med stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter akademskim odlašanjem obstaja negativna korelacija. Pravilno smo predpostavljali, da čuječnost negativno napoveduje akademsko odlašanje. Z mediatorskimi analizami smo potrdili tudi hipotezo, ki je predpostavljala, da ima subjektivno blagostanje delno mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, tako da čuječnost pozitivno napoveduje subjektivno blagostanje, ki dalje negativno napoveduje akademsko odlašanje. Nismo pa potrdili hipotez, ki so predpostavljale, da imajo stres, anksioznost in depresivnost mediacijsko vlogo v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem. Subjektivno blagostanje bi torej lahko bil pomemben mehanizem v odnosu med čuječnostjo in akademskim odlašanjem, vendar bi bilo treba zaradi razmeroma šibkih korelacij ta odnos še bolj poglobljeno raziskati. V praktičnem smislu nam lahko magistrska naloga nudi osnovo za oblikovanje v razvoj čuječnosti usmerjenih intervencij.
Keywords: akademsko odlašanje, čuječnost, subjektivno blagostanje, stres, anksioznost, depresivnost
Published: 20.11.2020; Views: 275; Downloads: 113
.pdf Full text (1,35 MB)

2.
Telesna aktivnost in psihološka odpornost vzgojitelja
Neja Kolenc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo želeli raziskati povezanost redne telesne aktivnosti s psihološko odpornostjo pri vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. S pomočjo deskriptivne metode raziskovanja smo raziskali vzorec 79 anketirancev in podatke kvantitativno obdelali. Tako smo pridobili pomembne ugotovitve o količini telesne aktivnosti in psihološke odpornosti, ki odlikuje anketirane vzgojitelje. Do ugotovitev smo prišli prek Mednarodnega vprašalnika telesne aktivnosti (International psysical activity questionnaire), ki nam nudi standardno kategorizacijo telesne aktivnosti na nizko, zmerno in visoko telesno aktivne posameznike, ter prek Lestvice psihološke odpornosti (Brief Resilience Scale), prek katere pridemo do standardnih kategorij psihološke odpornosti (nizka, normalna in visoka). Na podlagi razvrstitve anketirancev v kategorije in dobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta telesna aktivnost in psihološka odpornost zmerno povezani, kar smo podkrepili tudi z izsledki iz literature. Z raziskavo smo posledično ob preverjanju količine in intenzivnosti telesne aktivnosti prišli tudi do zaključka, da se pedagoški delavci v vrtcih gibljejo v skladu z veljavnimi smernicami. Kar zadeva psihološko odpornost, pa lahko po obdelavi podatkov izpeljemo sklep, da med različno starimi vzgojitelji oziroma vzgojitelji, ki poučujejo v različnih starostnih skupinah, ni razlik.
Keywords: čuječnost, psihološka odpornost, stres, stresor, telesna aktivnost
Published: 20.11.2020; Views: 200; Downloads: 69
.pdf Full text (648,13 KB)

3.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, master's thesis

Abstract: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Keywords: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Published: 13.11.2020; Views: 244; Downloads: 82
.pdf Full text (1,24 MB)

4.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Keywords: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Published: 14.09.2020; Views: 258; Downloads: 134
.pdf Full text (806,03 KB)

5.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, master's thesis

Abstract: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Keywords: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Published: 12.11.2019; Views: 828; Downloads: 225
.pdf Full text (1,89 MB)

6.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Keywords: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Published: 24.09.2019; Views: 589; Downloads: 183
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Čuječnost pri delu
Gregor Mikolič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo predstavili pojem čuječnosti, povezan z delovnim mestom in njegovimi vplivi. Z analizo anketnega vprašalnika zaposlenih smo izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetjih. V poglavju čuječnost smo opisali, kaj je čuječnost, njene značilnosti, njeno vadbo in stres ter njegov vpliv na nečuječnost. Predstavili smo tudi management čuječnosti in obvladovanje stresa s čuječnostjo. V nadaljevanju smo opredelili vzroke stresorjev in štiri aplikacije čuječnosti. Predstavili smo tudi vpliv na etičnost podjetja in pozitivne vplive za vodstvo, zaposlene in celo podjetje. V praktičnem delu smo opisali slovensko logistično podjetje in predstavili delovna mesta v njem. Obravnavali smo tudi vpliv obremenjenosti in čuječnosti na njih. Na koncu smo z analizo Freiburg Mindfulness Inventory lestvice izmerili stopnjo čuječnosti zaposlenih v podjetju in jih primerjali med sabo po izobrazbi in spolu zaposlenih.
Keywords: čuječnost, prakticiranje čuječnosti, delovno mesto, stres, logistično podjetje
Published: 29.11.2017; Views: 1047; Downloads: 272
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
Vpliv začetne skupine vadbe joge na različne vidike duševnega zdravja
Vesna Pesek, 2017, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo smo želeli predstaviti vpliv na duševno zdravje, ki ga ima trimesečna vključenost joge na udeležence. Zanimala nas je primerjava z drugimi vadbami (pilates, aerobika, nadaljevalna joga) in tečajem jezika, tako da bo raziskava ponudila odgovor, ali obstajajo razlike med različnimi skupinskimi aktivnostmi in jogo in morebiten ugoden vpliv joge na posamezne komponente duševnega zdravja, natančneje na zmanjšanje depresivne in anksiozne simptomatike, na zmanjšano stopnjo stresa ter povečanje v čuječnosti in blagostanju. V raziskavi je eksperimentalno skupino predstavljalo 62 začetnikov joge, skupine, s katerimi smo primerjali začetnike, pa 14 udeležencev vadbe pilatesa, 19 udeležencev vadbe aerobike, 27 udeležencev tečaja jezika ter 36 udeležencev nadaljevalne joge. Udeleženci so rešili naslednjo baterijo testov: WHO-5 – Kazalec blagostanja, DASS-21 – Vprašalnik za merjenje depresije, anksioznosti in stresa, FFMQ – Pet facetni vprašalnik čuječnosti. Pri interpretaciji rezultatov smo si pomagali še z analizo dodatnih vprašanj, kjer so udeleženci podali evalvacijo vadbe/tečaja. Rezultati so potrdili ugoden vpliv joge na vse omenjene komponente, tako je prišlo do znižanja simptomov depresije, anksioznosti, stresa ter do pomembnega zvišanja blagostanja ter povišanja posameznih komponent čuječnosti (opazovanje, nereaktivnost, opisovanje). Skupine so bile glede na stopnjo duševnega zdravja homogene, saj se ob prvem testiranju v večini niso pomembno razlikovale v stopnji duševnega zdravja. Do pričakovanih razlik je ob 1. testiranju prišlo med eksperimentalno skupino in nadaljevalno skupino joge, in sicer je imela prva pomembno višje vrednosti stresa, ter nižje vrednosti blagostanja in čuječnosti (podskala nereaktivnost). S pomočjo primerjav med skupinami smo ugotovili, da že sama fizična aktivnost različnih telesnih vadb, lahko je to aerobika, joga, pilates, pripomore k zmanjšanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter na zvišanje blagostanja, vendar pa je vpliv joge superioren. Pomembna razlika ob 2. testiranju je bila zgolj med eksperimentalno skupino in kontrolno skupino jezika. Nadalje smo ugotovili, da tako joga kot pilates vplivata na zvišanje čuječnosti. Zaključimo lahko, da se je duševno zdravje udeležencev začetne skupine joge izboljšalo. Raziskava ima pomembno vrednost za delavce v zdravstvu, ponuja namreč alternativo, dopolnilno zdravljenje simptomov depresije, anksioznosti, stresa, najbolj razširjenih motenj.
Keywords: joga, duševno zdravje, simptomi depresije, anksioznosti in stresa, blagostanje, čuječnost
Published: 28.11.2017; Views: 848; Downloads: 172
.pdf Full text (4,13 MB)

9.
RAZLIKE V DOŽIVLJANJU STRESA IN IZGORELOST UČITELJEV V POVEZAVI S ČUJEČNOSTJO V OBIČAJNIH OSNOVNIH ŠOLAH IN ŠOLAH S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
Zita Šimonka, 2016, master's thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji v običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom ter kakšna je povezanost med stopnjo stresa in čuječnostjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji opredeljujejo svoje delovno mesto, kolikšna je njihova stopnja izgorelosti in ali je ta pogojena s starostjo in delovno dobo. V teoretičnem delu naloge smo opredelili stres, navedli simptome in posledice stresa ter poklicne izgorelosti. V nadaljevanju smo se ukvarjali z učiteljskim poklicem, iskali načine za obvladovanje poklicnega stresa in posebej izpostavili čuječnost kot tehniko premagovanja stresa. V empiričnem delu naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali na osnovne šole in šole s prilagojenim programom. Naš vzorec je zajemal 187 učiteljev, od tega 105 učiteljev iz običajnih osnovnih šol in 82 učiteljev iz šol s prilagojenim programom. Rezultati raziskave so pokazali, da se le malo učiteljev zaveda poklicnega stresa, da ni moč zaznati razlik pri doživljanju stresa in izgorelosti med učitelji na običajnih šolah in šolah s prilagojenim programom. Presenetljiva ugotovitev naše raziskave pa je, da obstaja pozitivna povezanost med čuječnostjo in stopnjo doživljanja stresa ter izgorelosti.
Keywords: izgorelost, stres, učitelji, šola s prilagojenim programom, čuječnost
Published: 17.11.2016; Views: 1312; Downloads: 218
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Samozaznani učinki čuječnosti in izkušnje udeležencev, vključenih v Program NARA – obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost: kvalitativna raziskava
Maja Rahne, 2016, master's thesis

Abstract: Čuječnost in na čuječnosti temelječe intervencije so tema, za katero se v zadnjem času kaže vse več zanimanja. Kljub mnogim empiričnim dokazom o učinkovitosti na čuječnosti temelječe kognitivne terapije pa ostaja področje procesa sprememb pri udeležencih programa manj raziskano. V magistrskem delu se osredinjamo na izkušnjo udeležencev z MBCT-programom in s samozaznanimi učinki ter spremembami, ki bi lahko bili povezani z udeležbo na Programu NARA. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali štirinajst polstrukturiranih intervjujev z udeleženci MBCT-programa, ki so bili na večini srečanj. Povprečen čas trajanja intervjuja je bil 106 minut. Po vseh končanih fazah analize smo 302 različni kodi s pripadajočimi 2358 navedki in 14 superkod povezali v devet osrednjih konceptov ter dva podkoncepta. Z njihovo pomočjo smo oblikovali Model procesa sprememb v MBCT-programu. V modelu pojasnjujemo vlogo udeleženca kot individuuma v procesu sprememb, s specifičnimi pričakovanji, počutjem in ravnjo motivacije. Pomembna faktorja, ki mediirata spremembe, sta formalna in neformalna podpora, ki jo posamezniku nudijo voditelj ter člani skupine. Redno prakticiranje čuječnosti in izvajanje vaj sta ključnega pomena za kultiviranje odnosa čuječnosti, ozaveščanje ter prekinitev avtomatiziranih disfunkcionalnih rutin. Spremenjen odnos do sebe in svojega miselnega ter čustvenega doživljanja se kaže v izboljšanem psihičnem blagostanju in splošni kakovosti življenja. Pomembno vlogo za negovanje odnosa čuječnosti in nadaljnjo osebnostno rast ima tudi integracija udeleženčevih spoznanj in mnenj skupaj z refleksijo lastne izkušnje. Magistrsko delo omogoča razumevanje posameznikove celostne izkušnje z MBCT-programom; s pomočjo modela pa razlagamo proces sprememb pri udeležencih.
Keywords: Čuječnost, na čuječnosti temelječa kognitivna terapija, izkušnja z MBCT-programom, samozaznani učinki čuječnosti, Model procesa sprememb v MBCT-programu
Published: 15.02.2016; Views: 1762; Downloads: 392
.pdf Full text (2,75 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica