1. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Keywords: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 22
 Full text (1,69 MB) |
2. Čuječnost kot tehnika spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrahSaša Vučko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Stres je vsakodnevni spremljevalec zdravstvenih delavcev, posebej med medicinskimi sestrami; zaradi napornih delovnikov, medsebojnih konfliktov v timu, hudo bolnih pacientov, ki potrebujejo njihovo pozornost. Neobvladovanje stresa vodi v izgorelost. Namen diplomskega dela je bil raziskati čuječnost kot tehniko spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah.
Keywords: čuječnost, stres, medicinske sestre
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (863,51 KB) |
3. Kultura gozda : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmu : kvalitativna raziskava o doživetjih v gozdu in njihova perspektivna vloga v slovenskem turizmuMargareta Lešnik, 2024, master's thesis Abstract: Številne raziskave potrjujejo blagodejni učinek gozdnega ekosistema na dobro počutje in zdravje posameznika, družbe in posledično narave v širšem smislu, na čemer sloni koncept trajnostnega in regenerativnega turizma. V delu se je s kvalitativno raziskavo doživetij v gozdu in njihovo perspektivno vlogo v slovenskem turizmu ugotavljajo, v kolikšni meri so slovenske turistične organizacije odprte in naklonjene k oblikovanju novih turističnih ponudb, ki vključujejo gozdne kopeli/terapije, pri čemer je bila uporabljena interpretativna paradigma. Intervjuji so bili opravljeni s strokovnjaki gozdnega turizma, turističnimi organizacijami brez in s ponudbo gozdnih kopeli/terapij in vodniki gozdnih kopeli/terapij. Podatki so se zbirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in vzorčili po principu naključnega vzorca. Analiza je bila opravljena skozi prizmo 4E-jev izkustvene ekonomije, saj se je tako prispevalo k celostnemu razumevanju raziskovalnega področja. Ugotovljeno je bilo, da so turistične organizacije zelo naklonjene razvoju gozdnega turizma z gozdnimi kopelmi/terapijami, vendar se soočajo s pomanjkanjem kadrov, financiranja in slabšo medsebojno lokalno povezanostjo. V primeru preoblikovanja gozda in njegovih aktivnosti kot naravnega vira v turistični produkt pa je nujno potrebna poenotena terminologija, sistematizacija in kadrovska usposobljenost. Raziskovalna naloga je korak bližje k predstavitvi koncepta gozdne kopeli/terapije in poziva k razmisleku o možnostih vključevanja gozdnih kopeli/terapij na področje javnega zdravstva.
Keywords: gozdni turizem, gozdna kopel/terapija, čuječnost, regenerativni turizem, izkustvena ekonomija doživetij
Published in DKUM: 15.07.2024; Views: 111; Downloads: 71
Full text (5,89 MB) |
4. Vključevanje tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAida Babajić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za področje tehnik sproščanja in duševnega zdravja. Tehnike sproščanja s svojimi pozitivnimi vplivi, kot so zmanjšanje in obvladovanje stresa, stopnje anksioznosti, depresije in ostalih duševnih motenj, pomagajo s krepitvijo posameznikovega duševnega in fizičnega zdravja. S svojo raziskavo smo hoteli poudariti pomen nadaljnjega razvoja ter vključitev tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so turisti zadovoljni s trenutno ponudbo velneških storitev in kažejo zanimanje za produkte, ki vključujejo tehnike sproščanja ter stopnjo zanimanja populacije glede ozaveščenosti o metodi čuječnosti. S pomočjo sekundarnih virov smo analizirali ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ozavestili pomen tehnik sproščanja, preučili trend čuječnosti in podali predloge za izboljšanje turistične velnes ponudbe v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V naši raziskavi je sodelovalo 170 anketirancev. S pomočjo uporabe kvantitativne metode smo ugotovili, da večina potencialnih turistov že uporablja tehnike sproščanja ter so v prihodnosti pripravljeni poskusiti turistične produkte, ki le-te vključujejo. Prav tako smo na podlagi pridobljenih rezultatov razbrali, da ljudje duševno zdravje štejejo za eno izmed najpomembnejših življenjskih področij.
Keywords: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, dobro počutje, duševno zdravje, tehnike sproščanja, čuječnost
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 168; Downloads: 38
Full text (1,42 MB) |
5. Čuječnost pri materah otrok s cerebralno paralizoKlementina Zorec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Cerebralna paraliza je kompleksno zdravstveno stanje, ki vpliva na gibanje in motorične funkcije. Matere otrok s cerebralno paralizo se srečujejo s stiskami, vključno s psihološkim stresom, družbeno stigmo in občutkom krivde za otrokovo stanje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako lahko tehnike čuječnosti koristijo materam otrok s cerebralno paralizo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in SAGEJournals ter v zbirki podatkov Research Gate. Proces poteka in izbire člankov smo izvedli s smernicami PRISMA in pri tem uporabili opisno metodo dela ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: Identificirali smo 114 zadetkov, v analizo pa so bili vključeni štirje članki. Rezultati kažejo, da so matere otrok s cerebralno paralizo pod stresom in se soočajo s tesnobo, slabšim splošnim zdravjem in občutki krivde. Koristi čuječnosti, ki smo jih identificirali, so manj stresa, obvladovanje čustev, optimizem, boljše fizično počutje in v splošnem višja kakovost življenja.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se z intervencijami in tehnikami, ki slonijo na programu omejevanja učinkov stresa na osnovi čuječnosti, programu čuječega starševstva in meditaciji čuječnosti, uspešno izboljša čuječnost teh mater, ki posledično poročajo o boljšem zdravju, manj stresa, mirnosti in samozavesti. Skrb za otroka staršem povzroča skrbi in stres, če pa ima ta otrok še zdravstvene težave, se pritisk na zdravje staršev, predvsem mater, še dodatno poveča. Tehnike čuječnosti izboljšajo psiho-socialno in fizično zdravje mater.
Keywords: čuječnost, matere, cerebralna paraliza
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 350; Downloads: 137
Full text (1,12 MB) |
6. Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko deloMaja Grobelnik, 2022, master's thesis Abstract: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje.
Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Keywords: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 1044; Downloads: 201
Full text (1,98 MB) |
7. Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko deloMaša Rus, 2020, master's thesis Abstract: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi.
Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah.
Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom.
Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku.
Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Keywords: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 1247; Downloads: 237
Full text (605,60 KB) |
8. Učinek psihofizične aktivnosti na simptome stresa, depresije in anksioznosti pri učiteljihNina Kuhar, 2021, master's thesis Abstract: Skrb za telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih postaja vse pomembnejša. Posamezniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo psihofizično počutje čim boljše. Kljub temu pa raziskave kažejo, da stres, depresija in anksioznost prizadenejo veliko število ljudi. V boj proti duševnim stiskam se ljudje podajajo na različne načine; nekateri se posvetijo telesni aktivnosti, drugi čuječnosti, tretji najdejo drugačne metode, ki jim bolj ali manj uspešno pomagajo v boju z njihovim stiskami. Namen magistrske raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 134 vzgojiteljev, učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter učiteljev srednjih šol raziskati, kako telesno aktivni so učitelji, če se ukvarjajo s tehnikami čuječnosti, kako pogosto se pri njih izražajo simptomi depresije, anksioznosti in stresa ter ali ima psihofizična aktivnost kakšen vpliv na izraženost simptomov. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da so učitelji telesno zelo aktivni, ampak se s čuječnostjo v večini ne ukvarjajo. Njihovo duševno zdravje je glede na rezultate, pridobljene s standardizirano lestvico DASS-21 (The Depression, Anxiety and Stress Scale), dobro, vpliv psihofizične aktivnosti na izraženost simptomov depresije, anksioznosti in stresa pa ni statistično značilen.
Keywords: depresija, anksioznost, stres, telesna aktivnost, čuječnost
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 1007; Downloads: 211
Full text (1,18 MB) |
9. Učinkovitost sprostitvenih telesnih vaj in meditacije po sistemu joga v vsakdanjem življenju, kot pripomoček za obvladovanje stresa pri delu z otroki v vrtcu : diplomsko deloSaša Bavcon Uduč, 2021, undergraduate thesis Abstract: Raziskava o učinkovitosti telesnih vaj in meditacije po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (Maheshwarananda, 2009) je bila opravljena v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu opredeli in poveže koncepte stresa, čuječnosti, predstavi nekatere telesne vaje (asane), pa tudi raziskave o učinkovitosti joge kot načina za spoprijemanje s stresom. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna analiza, skupaj z eksperimentom – izvajanjem 12-tedenskega programa Sprostitvene urice z jogo. Raziskava opazuje razlike med skupino vseh vzgojiteljev na začetku eksperimenta ter skupino vzgojiteljev, ki so obiskovali Program. Opazovane so razlike pri različnih vidikih čuječnosti ter zaznani ravni stresa. Raziskava se dotakne tudi vzrokov stresa pri delu z otroki ter uporabljenih tehnik soočanja s stresom. Izmerjena je bila tudi zaznana koristnost Programa pri udeležencih. Pokazalo se je, da so udeleženci Programa imeli višjo povprečno vrednosti pri vseh vidikih čuječnosti (opazovanje, opisovanje, delovanje z zavedanjem, ne-obsojanje in ne-reagiranje). Nasprotno so bile razlike v zaznani ravni stresa zanemarljivo majhne. Udeleženci so prepoznali program kot koristen za lastno obvladovanje stresa in pri delu z otroki.
Keywords: obvladovanje stresa, vzgojitelji, čuječnost, joga, meditacija
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 931; Downloads: 131
Full text (1,35 MB) |
10. Čuječnost kot mediator med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi ter negativnimi vidiki psihološkega delovanjaIva Štukelj, 2021, master's thesis Abstract: Prostovoljna preprostost se konceptualno prekriva z vse bolj popularnim življenjskim slogom, ki ga imenujemo minimalizem. Privrženci poročajo, da naj bi imel takšen življenjski slog številne ugodnosti za posameznika. Ker te še niso bile podrobneje preučene, smo se v magistrskem delu osredotočili na raziskovanje čuječnosti kot mediatorja med prostovoljno preprostostjo in pozitivnimi (subjektivno blagostanje) ter negativnimi (stres, anksioznost, depresija) vidiki psihološkega delovanja. Navedene konstrukte smo merili z Lestvico vključenosti v prostovoljno preprostost, Lestvico zadovoljstva z življenjem, Mednarodnim seznamom pozitivnih in negativnih afektov, Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa ter Kentuckyjskim vprašalnikom čuječnostnih spretnosti. Izoblikovali smo dve testni bateriji; eno v slovenskem in drugo v angleškem jeziku, ter povezavo do obeh delili preko različnih socialnih omrežij. V statistične analize, ki smo jih izvedli ločeno za oba vzorca, smo vključili 1260 udeležencev – 346 jih je predstavljalo vzorec slovenske populacije, 914 pa mednarodni vzorec. Izkazalo se je, da čuječnost v vseh štirih mediacijskih modelih predstavlja pomemben mediator pri pojasnjevanju povezav med prostovoljno preprostostjo in subjektivnim blagostanjem ter stresom, anksioznostjo in depresijo. Pri tem pa v določenih primerih niso bile izpolnjene vse predpostavke za izvedbo mediacijskih analiz, zato je potreben kritičen pogled na rezultate. V magistrskem delu so predlagane ideje za izboljšave in nadaljnje raziskovanje tega življenjskega sloga.
Keywords: prostovoljna preprostost, čuječnost, stres, anksioznost, depresija
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1202; Downloads: 165
Full text (2,04 MB) |
