Search the digital library catalog

Abstract: V našem magistrskem delu smo proučevali problematiko črnega ogljika, pomembnega onesnaževalca zraka, ki ga večinoma izločajo vozila z notranjim izgorevanjem in procesi gorenja biomase. Osredotočili smo se na merjenje njegovih koncentracij ob prometni cesti kategorije R1, kjer so bile le-te najvišje. Izvajali smo meritve na razdaljah 0, 20, 50 in 100 metrov od ceste. Ugotovili smo, da so koncentracije črnega ogljika najvišje tik ob cesti, nato pa postopoma padajo s povečevanjem razdalje od nje. Kljub temu smo opazili neobičajno visoke koncentracije na 100 metrih, ki so v nekaterih primerih presegle celo izhodiščne vrednosti. Opravili smo tudi štetje prometa, kar nam je omogočilo boljše razumevanje vpliva prometnega pretoka na koncentracije črnega ogljika. Rezultati kažejo na visoke koncentracije ob cestah, kar poudarja pomemben vpliv prometa na onesnaženje zraka. Koncentracije na 100 metrih od ceste so nekoliko presenetljive, kar nakazuje kompleksnost dinamike črnega ogljika v okolju, kjer lahko vplivajo različni dejavniki, kot so vremenski pogoji, smer vetra, topografske značilnosti ter vsebnost vozil. Pomembno je nadaljevati s celovitimi raziskavami, ki bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva prometa na kakovost zraka in razvoju ustreznih ukrepov za zmanjšanje emisij črnega ogljika ter izboljšanje kakovosti okolja.
Keywords: črni ogljik, onesnaženje, meritve črnega ogljika, porazdelitev črnega ogljika, Celjska kotlina
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (15,72 MB)

Abstract: Svet se spopada z epidemijo virusa SARS–Cov-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Leto dni od izbruha epidemije in soočanja z boleznijo se nam porajajo številna vprašanja, vendar na večino izmed teh nimamo odgovora. Izbruh epidemije virusa in posledično bolezni je globoko zarezal tudi v ekonomsko sfero in povzročil negotovo stanje na globalnih trgih in v globalnih ekonomijah. Skozi proučevanje literature smo ugotavljali, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete bolj od drugih, nekatere so popolnoma zaprle svoja vrata, druge pa so z izbruhom epidemije pridobile, se razširile in beležijo znatno boljše poslovne rezultate, kot so jih pred izbruhom epidemije. Ugotavljamo, da dobrih poslovnih rezultatov ne gre pripisovati pripravljenosti na tovrstne dogodke, ampak lahko rezultate pripišemo dejavnostim, s katerimi se podjetja ukvarjajo. Dobri poslovni rezultati so lahko posledica naključja ali sreče. Šele v nadaljnjih letih bo mogoče z gotovostjo trditi, katere panoge in dejavnosti bodo v celoti izkoristile to, kar jim je bilo dano.
Keywords: COVID-19, SARS – Cov-2, globalna ekonomija, črni labod
Published in DKUM: 09.06.2021; Views: 2461; Downloads: 160
Full text (1,56 MB)

Abstract: Črni trg s pasjimi mladiči je problem sodobne družbe, ki se je zelo hitro razvil v trenutno tretji najbolj dobičkonosen posel po svetu takoj za trgovino z drogo ter belim blagom. Tovarne psov naj bi se začele pojavljati v obdobju po drugi svetovni vojni, zaradi iskanja alternativnih virov dohodka na kmetijah. Pasje tovarne oziroma angleški izraz puppy mills je izraz, ki opisuje množično vzrejo psov v nemogočih življenjskih razmerah. Čeprav ni standardizirane pravne definicije za "pasje tovarne", je bila leta 1984 opredeljena kot "reja psov, pri kateri se zdravje psov ne upošteva, da bi ohranili nizke stroške in maksimirali dobiček". Največ tovarn se pojavlja na Madžarskem in Slovaškem, kar precej pa jih najemo tudi na Poljskem, Češkem, v Estoniji ter Romuniji. Pse omamljene v tovornjakih nato pretihotapijo v Italijo in druge zahodne države, vse večje povpraševanje po ''rodovniških'' psih pa je tudi v Sloveniji, zato tudi pri nas najdemo vedno več mladičkov, ki prihajajo iz te industrije. Rejci psov se osredotočajo na količino in ne na kakovost; njihov cilj je, da vzgojijo čim več mladičev za čim večji prihodek. Ko narašča povpraševanje po določeni vrsti psov, vzreditelji poskušajo zadostiti temu povpraševanju, ko pa se ti psi ne prodajo, večina konča v zavetiščih za živali ali pa jih evtanazirajo. Eno izmed največjih društev, ki se bori proti črnemu trgu s pasjimi mladiči se imenuje The humane society of the United States, imajo tudi podružnice, ki so prisotne v več kot 50 državah, zavzemajo se za mladiče na vseh možnih ravneh, vključno s podpiranjem zakonodajnih sprememb, izvajanjem preiskav in sodnih sporov ter spodbujanjem ozaveščenosti in izobraževanja javnosti, sodelujejo tudi z lokalnimi oblastmi, ko jih pokličejo, da pomagajo zaustaviti najbolj zlorabljene mladičke iz pasjih tovarn. Medtem ko industrija mladičev proizvaja milijone mladičev na leto, milijone mladičev in odraslih psov v zavetiščih po vsej Evropi evtanazirajo.
Keywords: diplomske naloge, črni trg, tovarne psov, pasji mladiči
Published in DKUM: 21.05.2020; Views: 1123; Downloads: 85
Full text (701,18 KB)

Abstract: Črni ogljik (v nadaljevanju: ČO) je eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, ki prispeva tudi k pospešenem segrevanju ozračja. Prav zaradi tega je ČO v zadnjih letih postal glavna tematika številnih raziskav. V tej diplomski nalogi bodo predstavljeni zaključki in statistični podatki pregleda 188 znanstvenih študij in raziskav avtorjev z vsega sveta, ki so bile do sedaj narejene na področju raziskovanja ČO. Vse študije, uporabljene v tej nalogi, so bile pridobljene na spletni bazi Web of Science (v nadaljevanju: WoS) (»Web of Science Core Collection« [Clarivate Analytics], b.d.). Narejena je bila tabela, ki je vsebovala podatke o pregledanih člankih, prikazovala identificirane faktorje študije ter tako omogočila globok vpogled v raziskovanje ČO. Naslednji korak je vključeval statistično obdelavo in analizo zbranih podatkov s pomočjo dveh računalniških orodij, glavni cilj pa je bil ugotoviti, kako raziskovanje ČO variira in se razlikuje; v različnih delih sveta, na različnih lokacijah izvajanja raziskav, v smislu korelacije ČO z okoljskimi izzivi oziroma s tematikami, ki so najbolj pogoste v okviru raziskovanja delcev ČO.
Keywords: črni ogljik, pregled literature, pregledna analiza, statistika, parametri
Published in DKUM: 06.01.2020; Views: 1202; Downloads: 101
Full text (2,39 MB)

Abstract: V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil.
Keywords: humor, satira, črni humor, ironija, zbadanje, humorni učinek, prevajalski premik
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1253; Downloads: 157
Full text (1,18 MB)