| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Keywords: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Published: 02.11.2020; Views: 172; Downloads: 33
.pdf Full text (1,73 MB)

2.
Dinamika sušenja črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) na tleh
Doroteja Kovše, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni.
Keywords: črna detelja, travniška bilnica, dinamika sušenja, temperatura, relativna vlažnost zraka
Published: 11.06.2019; Views: 641; Downloads: 74
.pdf Full text (373,83 KB)

3.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Keywords: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Published: 11.10.2016; Views: 1031; Downloads: 91
.pdf Full text (508,38 KB)

4.
5.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Keywords: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Published: 03.11.2010; Views: 2608; Downloads: 283
.pdf Full text (523,72 KB)

6.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Keywords: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Published: 11.05.2010; Views: 3746; Downloads: 409
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica