| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 226
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Nevropravice v pravu človekovih pravic : magistrsko delo
Anamari Grušovnik, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko varstva človekovih pravic pred vplivi nevrotehnologije in nevrotehnoloških naprav ter v ospredje postavlja idejo o nevropravicah kot okviru (novih) človekovih pravic. Avtorica sprva obravnava možnosti, ki jih nevrotehnologija šele prinaša in možnosti, ki jih je nevrotehnologija že prinesla in s tem različne možne posege v možgane ter možgansko aktivnost posameznika. Slednje avtorica kritično ovrednoti in izpostavi točke, kjer se je družba že »opekla«, ko je moč nevrotehnologije spustila predaleč in s tem povzročila razmah novih etičnih in pravnih vprašanj. Skozi dodatno pojasnilo o trenutni razvitosti nevrotehnologije magistrsko delo izpostavi tako koristi kakor tudi etične dileme nevrotehnoloških odkritij ter pojasni problematiko, ki jo za pravo človekovih pravic predstavljata vzpon digitalizacije in nevrotehnologij. Pri tem avtorica izpostavi probleme s katerimi se (bo) človeštvo spopada(lo), jih kritično analizira in postavlja zametke temeljne družbene odgovornosti, z uvedbo katerih bi lahko razvoj omejili in ohranili le na mestih, kjer nam kot družbi zares koristi. Magistrsko delo predstavi idejo o nevropravicah kot okviru človekovih pravic, ki je namanjen zaščiti posameznikovih interesov v zvezi z naraščajočim vzponom nevrotehnologij. Avtorica skozi analizo mnenj pravnikov in teoretikov podrobneje opiše različne predloge nevropravic, pri čemer se avtorica opredeli tudi do ideje, da bi morda bila uvedba ene nove nevropravice, tj. pravice do kognitivne svobode oziroma duševne samoodločbe, dovolj. Prav tako pa se v magistrskem delu avtorica opredeli tudi do drugih v teoriji predlaganih rešitev v boju proti vplivi nevrotehnologij, ki bi lahko predstavljale potencialno zaščito. Pri tem avtorica osvetli rešitev, ki ideji nevropravicah stoji ostro nasproti in sicer avtorica predstavi možnosti širjenja obsega varstva in interpretacije obstoječih človekovih pravic tudi na posledice, ki jih prinaša uporaba invazivnih in neinvazivnih naprav nevrotehnologije. Magistrsko delo se skozi obravnavo dojemanja in razlage avtorjev iz različnih pravnih in nepravnih področji (primeroma, fiziologov, psihologov in medicincev) opredeli do možnosti širše intepretacije obstoječih pravic, pri čemer v ospredje postavi idejo o nevropravicah kot edini dovoljšni možnosti za zaščito pred vplivi nevrotehnologij.
Keywords: nevropravice, človekove pravice, možgani, nevrotehnologija, nevrotehnološke naprave, digitalizacija, etika, misel, konceptualna svoboda.
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 246; Downloads: 93
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko delo
Marina Hustić, 2023, master's thesis

Abstract: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Keywords: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 324; Downloads: 52
.pdf Full text (538,84 KB)

3.
Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo : zbirka vaj
Matjaž Tratnik, Petra Weingerl, 2023

Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.
Keywords: mednarodno pravo, subjekti, viri, načela mednarodnega prava, mirno reševanje sporov, človekove pravice, Organizacija združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 373; Downloads: 33
.pdf Full text (26,56 MB)
This document has many files! More...

4.
Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo : magistrsko delo
Helena Talan, 2023, master's thesis

Abstract: Mednarodna odgovornost držav za okoljsko škodo se nanaša na obveznosti držav, da preprečijo in obravnavajo okoljsko škodo, ki jo povzročijo s svojimi dejavnostmi, vključno z dejavnostmi zasebnih povzročiteljev, ki delujejo v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost izhaja iz različnih virov mednarodnega prava, vključno z običajnim mednarodnim pravom, mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Mednarodno okoljsko pravo je tesno povezano s podnebnimi spremembami, saj so podnebne spremembe eno od najbolj pomembnih okoljskih vprašanj, s katerimi se danes sooča svet. Zagotavlja pravni okvir za obravnavanje podnebnih sprememb, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in spodbujanjem trajnostnega razvoja, na podlagi številnih pogodb in sporazumov, kot so UNFCCC in Pariški sporazum. Degradacija okolja je povezana tudi s kršenjem temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja ter varnega in zdravega okolja. Zato se v mednarodnem okoljskem pravu vse bolj priznava pomen varstva človekovih pravic v okviru onesnaževanja okolja. Podnebne spremembe so priznane kot grožnja človekovim pravicam, zlasti pravicam ranljivih skupin prebivalstva, kot so avtohtone skupnosti, ženske in otroci. Zato mednarodni organi vse bolj priznavajo, da morajo države za zaščito človekovih pravic sprejeti ukrepe za blažitev in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Keywords: mednarodna odgovornost, okoljska škoda, podnebne spremembe, previdnostno načelo, načelo prepovedi povzročanja škode, načelo trajnostnega razvoja, UNFCCC, Pariški sporazum, človekove pravice, ARSIWA
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 442; Downloads: 60
.pdf Full text (826,26 KB)

5.
Sprožilna situacija in dokazni standardi : diplomsko delo visokošolski študijski program [i. e. visokošolskega študijskega programa] Varnost in policijsko delo
Matic Babič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Za pričetek izvajanja pooblastil in nalog policija načeloma potrebuje sprožilno situacijo, oziroma izpolnitev določenih pogojev s strani posameznika, ki dovoljujejo pričetek izvajanja pooblastil in nalog ter s tem poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Z namenom, da se zoper osebo v postopku ne bi zlorabila ali prekoračila pooblastila s strani organov, ki vodijo postopek, pa je zakonodajalec sestavil varnostni mehanizem. Ta varnostni mehanizem sestavljajo varnostni in dokazni standardi, ki stremijo k temu, da se za dosego cilja uporabi najmilejše pooblastilo, saj se s tem na najmilejši možen način posega v posameznikovo življenje in zasebnost. Namen diplomske naloge je bralcem predstaviti sprožilno situacijo oziroma zakonsko določene pogoje za začetek policijskega postopka. Pri diplomskem delu smo si v zvezi z nalogo zastavili tri hipoteze, ki se nanašajo na policijske posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opisali smo dokazne standarde in razloge za sum storitve kaznivega dejanja, varnostne standarde in verjetnosti pričakovanja, ter z izvlečki Zakona o kazenskem postopku, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije pregledali dokazne in varnostne standarde v razmerju s posameznimi pooblastili policije s poudarkom-ločnico med »policist sme« in »policist lahko«. Analizirali smo primer odločbe Ustavnega sodišča glede rutinske kontrole prometa, tehtali policijska pooblastila v razmerju do varovanja človekovih pravic na protestnih shodih leta 2020 in primerjali tudi sprožilne situacije pri delu univerzitetne policije v Arkansasu v Združenih državah Amerike.
Keywords: policijska pooblastila, sprožilna situacija, dokazni standardi, varnostni standardi, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 300; Downloads: 39
.pdf Full text (806,37 KB)

6.
Privatizacija vodnih virov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Koren, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega pregled in analizo privatizacije vodnih virov v Republiki Sloveniji. Voda je v današnjih časih žal postala tržno blago, zaradi rasti prebivalstva pa se veča tudi potreba po njej. Največji izziv svetu predstavlja pomanjkanje vode, saj je njena poraba prevelika, da bi jo lahko obnovili v zadostnih količinah, zato je zelo pomembno upravljanje vodnih virov. V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v Ustavi Republike Slovenije, več kot polovica vodnih virov v Sloveniji pa je v upravljanju ene tuje korporacije. Podjetje, ki se ukvarja na primer s proizvodnjo pijač, mora na območju vodnega vira pridobiti dovoljenje ali koncesijo za črpanje vode, ponekod pa lahko prevzame tudi lokalno oskrbo s pitno vodo. Zakonodaja na področju voda v Republiki Sloveniji je zajeta v več zakonih, uredbah in pravilnikih. Veliko vlogo pri postavljanju smernic imajo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo ozaveščati ljudi o tematiki privatizacije in pomanjkanju vodnih virov. Iz predstavljenih primerov privatizacije vodnih virov v RS je razvidno veliko zanimanje (tujih) korporacij nad lastništvom podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pijač, in zanimanje zasebnih podjetij za pridobitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Čeprav so vsi vodni viri v RS last države, je problematično dodeljevanje koncesij, lahko tudi tujemu podjetju, za črpanje vodnega vira iz vrtine, ki se lahko dodeli za določeno obdobje, vendar ne več kot 50 let. Najpogosteje so koncesije v RS dodeljene za črpanje vodnega vira za proizvodnjo pijač ali pa za oskrbo s pitno vodo, na kar smo se v zaključnem delu tudi osredotočili.
Keywords: vodni viri, privatizacija vodnih virov, upravljanje z vodnimi viri, človekove pravice, pitna voda, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.05.2023; Views: 431; Downloads: 113
.pdf Full text (856,95 KB)

7.
Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje - BodyCuff v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vanja Vidović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali prisilna sredstva, ki se uporabljajo v policiji, in natančneje predstavili sredstva za vklepanje in vezanje. Sredstva za vklepanje in vezanje sodijo med najmilejša prisilna sredstva, ki jih lahko uporabijo policisti pri izvajanju policijskih nalog; prav tako so tudi najpogosteje uporabljena prisilna sredstva. V diplomskem delu smo predstavili pogoje za njihovo uporabo, zakonsko podlago ter prednosti in slabosti posameznih vrst sredstev za vklepanje in vezanje. Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v človekovo integriteto, zaradi česar je pomembno, da ukrepajo v skladu z zakonom in pravili stroke, pri tem upoštevajo temeljna načela in so za svoje delo ustrezno usposobljeni. Pomembno je, da pri izvajanju policijskih pooblastil, med katere sodijo tudi prisilna sredstva, policisti znajo le-ta pravilno in strokovno uporabljati, saj z nepravilno uporabo posegajo in kršijo človekove pravice. Zaradi specifičnosti in raznolikosti policijskih postopkov je v praksi pogosto potrebna improvizacija, kjer policisti nimajo veliko časa za pripravo in načrt za uspešno in učinkovito izvedbo naloge. Ko je odločitev prepuščena policistu, morajo le-ti ostati profesionalni in strokovni ter delovati v okviru svojih omejitev in načel s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zahteva poklic policista. Da bi se zmanjšala improvizirana in nestrokovna uporaba prisilnih sredstev in s tem zmanjšal nastanek telesnih poškodb ter ohranilo varovanje človekovih pravic, policija uvaja prisilna sredstva, med katera sodi sredstvo za vklepanje in vezanje – BodyCuff. Namen diplomskega dela je predstaviti sredstvo BodyCuff, predpisane postopke uporabe in namestitve sredstva, namen njegove uporabe ter opisati sestavne dele.
Keywords: policija, prisilna sredstva, sredstva za vklepanje in vezanje, BodyCuff, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 585; Downloads: 100
.pdf Full text (2,48 MB)

8.
Izzivi uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih : magistrsko delo
Maša Ocepek, 2022, master's thesis

Abstract: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo. Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic.
Keywords: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 545; Downloads: 93
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
Medijska svoboda v EU in strateške tožbe proti novinarjem : magistrsko delo
Tjaša Galič, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga raziskuje problematiko medijske svobode v EU ter strateških tožb proti novinarjem. Medijska svoboda je trenutno v EU izredno aktualna tema. Nad mediji se vršijo pritiski, ki pomenijo omejevanje medijske svobode. Ker medijska svoboda predstavlja človekovo pravico in temeljno svoboščino, kot tudi steber demokratičnih sistemov, ima EU obveznost, da jo zagotavlja. Gre namreč za vrednoto, ki je skupna vsem državam članicam EU in njihovim državljanom. Tudi države kandidatke, ki želijo postati članice EU, morajo spoštovati medijsko svobodo. Medijska svoboda tako predstavlja politični pogoj v okviru procesa širitve EU, na kar EU države kandidatke opozarja v pristopnih poročilih. V magistrski nalogi je kot eden izmed načinov omejevanja medijske svobode obravnavana tema SLAPP tožb. Pojem SLAPP tožbe se je razvil v ZDA, trenutno pa je fenomen aktualna problematika v EU. Za razvoj ustreznih mehanizmov za zaščito medijske svobode pred SLAPP tožbami je potrebna prepoznava njenih tipičnih lastnosti in ciljev, ki jih zasleduje. Ker je načeloma temeljni cilj SLAPP tožbe uporaba sodnega postopka za utišanje kritičnih glasov, je nujna določitev jasne ločnice med legitimnim pravnim postopkom in postopkom s SLAPP tožbo. Na podlagi obravnavanja tematike medijske svobode v EU in SLAPP tožb zaključujem, da je EU probleme medijske svobode prepoznala. Posledično je v zadnjem času EU sprejela vrsto aktov, katerih cilj je zaščita pravice do svobode medijev ter s tem ohraniti demokracijo. Pomembna akta, ki jih je sprejela EU, sta predvsem Akcijski načrt za evropsko demokracijo in Resolucija. V okviru Akcijskega načrta za evropsko demokracijo je Komisija predstavila Predlog Direktive. Zakonodajni predlog teži k zaščiti novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami. Prav tako je Komisija predstavila Priporočilo o zaščiti novinarjev. V prihodnosti EU predvideva sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Na podlagi Predloga Direktive bo sprejet zakonodajni akt, namenjen varstvu pred zlorabljenimi sodnimi postopki. S sprejemanjem ukrepov za zaščito medijske svobode na ravni EU so tudi države članice primorane sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni. Medijska svoboda kot politični cilj postaja torej vse bolj pravno opredeljen koncept v EU.
Keywords: pravo EU, temeljne človekove pravice, medijska svoboda, pogoj za vstop države kandidatke v EU, ukrepi EU, SLAPP tožbe
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 570; Downloads: 179
.pdf Full text (749,89 KB)

10.
Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Barbara Potočnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Keywords: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 722; Downloads: 136
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica