| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 67
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo
Nives Lužar, 2021, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je ugotoviti povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenostjo za delo. Da bi ugotovili, kakšna je povezanost med njima, smo v teoretičnem delu najprej predstavili pomen izobraževanja v sodobni družbi in njegove učinke, nato pa predstavili slovenski šolski sistem ter njegovo skladnost s konceptom družbe znanja. Izpostavili smo dve vplivni teoriji izobraževanja – teorijo človeškega kapitala in teorijo signaliziranja –, ter ju uporabili za razlago povezanosti formalne izobrazbe s kompetencami in usposobljenostjo posameznika. Anketirali smo 205 zaposlenih posameznikov z dokončano 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe s področja Dolenjske. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Rezultati analiz so pokazali na razpršena stališča anketirancev glede uporabnosti znanja, pridobljenega pri formalnem izobraževanju, pri delu in njegovem izoblikovanju človeškega kapitala. Njihova stališča pri opredeljevanju primarne funkcije izobraževanja pa so si bila dokaj enotna, saj je večina anketirancev kot najpomembnejšo funkcijo izobraževanja opredelila funkcijo, ki jo izpostavlja teorija človeškega kapitala. V družbenem okolju, kakršnega predstavlja Slovenija, smo na podlagi rezultatov analiz pripisali večjo napovedno vrednost teoriji človeškega kapitala. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, stopnjo izobrazbe in stroko zaposlitve.
Keywords: izobraževanje, družba znanja, človeški kapital, teorija signaliziranja, teorija človeškega kapitala
Published: 19.04.2021; Views: 179; Downloads: 33
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, original scientific article

Abstract: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Keywords: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Published: 23.07.2018; Views: 325; Downloads: 43
.pdf Full text (161,20 KB)

3.
Razvoj organizacijske kulture s pomočjo coachinga
Sara Potrč, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vplivom coachinga na razvoj organizacijske kulture. Slednja predstavlja skupek vrednot, norm ter prepričanj, ki jih gradijo in razvijajo člani organizacije. Temelj vsakega podjetja so torej zaposleni, ki s svojim znanjem, veščinami in sposobnostmi vplivajo na celotno delovanje organizacije. Iz tega razloga je vlaganje v razvoj človeškega kapitala nujno. Ena izmed metod, ki prispeva k razvoju človeškega kapitala v organizaciji, je coaching. Z njegovo uporabo lahko podjetja maksimirajo neizkoriščene potenciale zaposlenih in s tem vplivajo na njihove spretnosti, sposobnosti ter na številne druge dejavnike dela, med drugim tudi na razvoj organizacijske kulture. Magistrsko delo je v celoti predstavljeno na teoretičnih osnovah. V prvem delu smo opredelili človeški kapital in predstavili pomen rednega merjenja ter investiranja vanj. Nato smo predstavili vplive človeškega kapitala na konkurenčno prednost organizacij in opredelili načine njegove krepitve. V drugem delu smo se lotili pojma coachinga. Predstavili smo njegovo zgodovino, značilnosti in vrste, opisali razvoj coachinga v Sloveniji ter povzeli stanje coachinga po svetu. Ker vse več korporacij ugotavlja, da jim coaching prinaša veliko prednosti, smo v tretjem delu predstavili temeljne kompetence coachev in natančno opredelili proces coachinga v organizacijah ter povzeli nekaj pomembnih ugotovitev glede coachinga v problematičnih situacijah. Predzadnji del magistrskega dela predstavlja vpliv coachinga na razvoj organizacijske kulture. V tem delu smo opredelili nekaj teoretičnih osnov pojma organizacijske kulture in predstavili pomen ustrezne kulture za uspešnost organizacij ter njen vpliv na zadovoljstvo, kreativnost in inovativnost zaposlenih. Ob tem smo našteli še nekaj prednosti uporabe coachinga za organizacije in posameznike. V zadnjem delu smo se lotili opredelitve kulture coachinga. Za oblikovanje ustrezne kulture coachinga smo najprej opisali pomen izdelave analize in vrednotenja primarne oziroma obstoječe organizacijske kulture, nato pa smo natančno opredelili še korake oblikovanja kulture coachinga. Ob zaključku oblikovanja kulture coachinga smo pojasnili tudi pomembnost merjenja učinkovitosti coachinga ter našteli nekaj prednosti kulture coachinga za organizacije.
Keywords: človeški kapital, coaching, organizacijska kultura, kultura coachinga.
Published: 25.10.2017; Views: 965; Downloads: 256
.pdf Full text (2,49 MB)

4.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V ODDELKU ZEMLJIŠKE KNJIGE OKRAJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI
Anja Jaunik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s človeškim kapitalom in pomenom, z vlogo in dejavniki zadovoljstva ter metodami za merjenje zadovoljstva zaposlenih. Merjenje zadovoljstva zaposlenih smo izvedli na Okrajnem sodišču v Ljubljani na oddelku Zemljiške knjige. Zaposleni, ki imajo občutek, da so pomembni za organizacijo, so hkrati tudi zadovoljni in dosegajo zastavljene cilje vodstva, prav tako se zmanjšata fluktuacija in absentizem. Raziskava je pokazala, da sta pomembna dejavnika zadovoljstva zaposlenih v Zemljiški knjigi stalnost oziroma varnost zaposlitve in plača. Raziskava se razlikuje od raziskave, opravljene v gospodarstvu, kjer vlada tržna konkurenca. Na zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju vplivajo razni vladni ukrepi, ki uravnavajo raven plač in uvajajo druge ukrepe. Oddelek Zemljiške knjige lahko še veliko postori na področju dejavnika napredovanja in pretoka informacij, saj so na tem mestu zaposleni izkazali največje nezadovoljstvo. Na podlagi pridobljenih rezultatov bi priporočili več sestankov, saj bi bil pretok informacij še hitrejši ter prenovljen način nagrajevanja zaposlenih. Ključnega pomena so tudi medsebojni odnosi med zaposlenimi, ki so na oddelku Zemljiške knjige dobri, zato se mora vodstvo zavedati pomembnosti zadovoljstva ter še učinkoviteje upravljati s človeškim kapitalom. Zaposlenim je potrebno omogočiti prave delovne pogoje, delo jim mora pomeniti vir zadovoljstva, da čutijo pripadnost in lojalnost organizaciji.
Keywords: Zadovoljstvo zaposlenih, človeški kapital, intelektualni kapital, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva zaposlenih, zemljiška knjiga.
Published: 27.03.2017; Views: 628; Downloads: 59
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetju
Suzana Štumpfl, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Keywords: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Published: 17.10.2016; Views: 1223; Downloads: 144
.pdf Full text (3,65 MB)

6.
Vpeljava modela kompetenc "DOB" v podjetju x
Tatjana Levstik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili vpeljavo modela kompetenc v podjetje v organizacijski enoti OE Strojna. Z upoštevanjem ciljev in strategije podjetja smo izbrali kompetence, z določitvijo stopnje zahtevnosti pa smo predpisali, kakšno vedenje pričakujemo od nadpovprečnih delavcev. V teh skupinah delavcev smo z ocenjevanjem delavec-delavec ter vodja-delavec pridobili ocene, katere dosega posamezen delavec. Ugotovili smo negativna in pozitivna odstopanja, predlagana usposabljanja in izobraževanja nam bodo služila za nadaljnji razvoj delavcev. Delavci so nam z zavzetim sodelovanjem sporočili, da si želijo ukvarjanja z njimi. Zato smo predlagali, da model kompetenc, ki je usmerjen v analizo vedenja delavca začnemo uporabljati in v nalogi prikazali, katere cilje lahko z njim uresničimo. Zanimalo nas je tudi, če imajo delavci z delovno dobo več kot 20 let ustrezno izraženo kompetenco obvladovanje tehnologije stroja, ki jo zahteva delovno mesto. Statistično smo s parnim t-testom dokazali, da imajo delavci razvito ustrezno stopnjo. S tretjo hipotezo pa smo se spraševali, ali delavec, ki ima višjo stopnjo razvitosti kompetence usmerjenost k rezultatom, ima tudi višje razvito kompetenco poznavanje tehnične dokumentacije. S Pearsonovim koeficientom povezanosti smo hipotezo zavrgli, saj povezanost med kompetencama ne obstaja.
Keywords: kompetenca, človeški kapital, ocenjevalni razgovor, razvojni razgovor
Published: 27.05.2016; Views: 635; Downloads: 82
.pdf Full text (637,08 KB)

7.
8.
9.
Model ocenjevanja delovne uspešnosti zaposlenih v občinski upravi
Metka Furlan, 2006, master's thesis

Abstract: Model ocenjevanja delovne uspešnosti zaposlenih v občinski upravi
Keywords: Slovenija, javna uprava, lokalna samouprava, občine, odločanje, kadri, človeški kapital, delovna uspešnost, meritve, modeli, analiza, kritika
Published: 10.07.2015; Views: 504; Downloads: 99
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Kadrovska funkcija v podpori vodstva družbe Aerodrom Ljubljana, d.d.
Mojca Vergan Štirn, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Cilj naloge je podpreti proces odločanja vodstva podjetja. Pri tem smo izpostavili koncept intelektualnega kapitala, kot ključnega dejavnika v procesu ustvarjanja nove vrednosti za lastnike, kupce in ostale deležnike v podjetju. Glavna dejavnost kadrovske funkcije družbe Aerodrom Ljubljana, d. d., je obravnavanje vseh vidikov človeškega kapitala in njegovih prispevkov k učinkovitosti poslovanja podjetja. Pri tem smo izpostavili skrite procese in dejavnike ter se hkrati osredotočili na vprašanje problemov, povezanih z motivacijo zaposlenih, z namenom povečanja kompetenc vsakega posameznika in družbe kot celote. V nalogi smo obravnavali področja kadrovske funkcije, s katerimi v obstoječi organizaciji upravlja Splošni sektor, zaradi zagotavljanja ustreznih podatkov, meril in kriterijev, ki jih obravnava vodstvo podjetja. V nalogi so obravnavani ključni elementi človeškega kapitala, kot so know-how, specialna tehnična znanja, letališke licence, izobraževanje in druge oblike pridobivanja znanja zaposlenih v kontekstu osnovne dejavnosti letališča. Glede na splošen pojav povečevanja deleža neopredmetenih sredstev v celotni vrednosti podjetja smo izpostavili nekaj splošnih pogledov, povezanih s teoretičnimi in praktičnimi pristopi ter stališči, s tem, da smo identificirali oblike, v katerih se pojavljajo neopredmetena sredstva, in jih ocenili ob upoštevanju neustreznih metod tradicionalnih računovodskih prikazov. V zaključku naloge poudarjamo pomen investiranja v razvoj in vzdrževanje notranjega izobraževalnega sistema. Na koncu naloge smo izdelali shematični prikaz, kot podporo vodstvu. Shema izhaja iz šestih poklicnih skupin, ki so na obravnavanem letališču nosilci kompetenc in povezuje kompetence, izobraževanje in načine ugotavljanja učinkovitosti izobraževanja.
Keywords: Aerodrom Ljubljana, d. d., kadrovska funkcija, intelektualni kapital, človeški kapital, izobraževanje
Published: 14.04.2015; Views: 1328; Downloads: 0

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica