SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ČLENKI V GOVORNEM BESEDILU
Sabina Kotnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Keywords: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Published: 23.12.2009; Views: 2481; Downloads: 336
.pdf Full text (984,17 KB)

2.
PRISLOV IN ČLENEK V SLOVENSKO PISANIH SLOVNICAH 19. IN 20. STOLETJA
Dolores Brodnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja prislov in členek v slovensko pisanih slovnicah 19. in 20. stoletja. Analiza temelji na primerjavi opisov poglavij o prislovu in členku v slovnicah Valentina Vodnika Prismenost in grammatika za perve shole (1811), Kratka slovenska slovnica za pervence (1847) Jožefa Muršca, Slovenska slovnica za perve slovenske šole (1849) Frana Malavašiča, Slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) ter Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863) Antona Janežiča, Slovenska slovnica za srednje šole (1884) Josipa Šumana, Slovenska slovnica za srednje šole (1916, 1934) Antona Breznika, Slovenska slovnica (1956) štirih avtorjev (Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, Jakob Šolar), Slovenske slovnice iz let 1976, 1984 in 2000 slovničarja Jožeta Toporišiča ter Slovenska slovnica in jezikovna vadnica (1991, 2009) Franceta Žagarja. Analiza je pokazala, da je prislov v slovnicah 19. stoletja obsežno obdelan, medtem ko členka kot besedne vrste ne obravnavajo. V slovnicah 20. stoletja sta obravnavani obe besedni vrsti. Pojavijo se razlike pri poimenovanju prislova v 19. stoletju, prav tako pri delitvi na vrste prislovov. Večina avtorjev slovnic prislove deli na podlagi vprašalnic po pomenu, le en avtor pa na podlagi besednovrstnega izvora. V 20. stoletju prihaja do poenotenja mnenj nekaterih avtorjev slovnic, kar se kaže že pri poimenovanju prislova in predvsem pri klasifikaciji, kjer velika večina loči prislove po pomenu in po izvoru hkrati. Za lažjo predstavo so razlike in podobnosti prislova ter členka razvrščene v preglednicah.
Keywords: slovenski jezik, slovnica slovenskega jezika 19. stoletja, slovnica slovenskega jezika 20. stoletja, prislov, členek
Published: 17.09.2012; Views: 2021; Downloads: 163
.pdf Full text (760,66 KB)

3.
NEPOLNOPOMENSKE BESEDNE VRSTE V IZBRANIH SLOVENSKIH SLOVNICAH IN PRAVOPISIH 20. IN 21. STOLETJA
Barbara Kustec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje nepolnopomenske besedne vrste v izbranih slovenskih slovnicah in pravopisih. Analiza zajema primerjavo opisov poglavij nepolnopomenskih besednih vrst v slovnici Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1934), slovnici štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar) Slovenska slovnica (1956) in v slovnici Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2000). Med pravopisi so za primerjavo izbrani Slovenski pravopis 1920, Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001. Analiza kaže, da je členek v slovnicah kot samostojna besedna vrsta obravnavan šele pri Toporišiču, ki navede dve klasifikaciji členkov; prva klasifikacija pozna štiri vrste členkov, druga pa trinajst vrst. Slovnici Antona Breznika in štirih avtorjev uvrščata členke med prislove ali v posebno pomensko skupino prislovov. Obsežno so pri Toporišiču kot posebna nepregibna besedna vrsta obdelani medmeti, ki so razdeljeni na tri vrste, medtem ko jih preostali slovnici ne obdelata tako obširno. Precej skopo so medmeti predstavljeni v slovnici Antona Breznika, v slovnici štirih avtorjev je njihova obdelava nekoliko obširnejša. Novost v Toporišičevi slovnici je poimenovanje vezniška beseda, najbolj tipična vezniška beseda pa je veznik. Vse primerjane slovnice predstavljajo veznike, ki jih delijo na priredne in podredne. V Toporišičevi slovnici se pojavita novi vrsti prirednih veznikov. Slovnica štirih avtorjev in Toporišičeva slovnica se razlikujeta v eni vrsti podrednih veznikov. Pri predlogih večjih sprememb v primerjanih slovnicah ni zaznati. Vse slovnice delijo predloge na prvotne oziroma prave in na neprave. Breznikova slovnica in slovnica štirih avtorjev dodajata še neslovenske predloge. V izbranih pravopisih so besedne vrste obravnavane v dveh delih, in sicer v pravilih in v slovarskem delu. Primerjani so poimenovanja besednih vrst v pravilih, v slovarskih delih pa krajšave besednovrstnih slovarskih oznak, nekateri slovarski sestavki naključno izbranih iztočnic in zapisov besednih vrst. Posamezne razlike in podobnosti nepolnopomenskih besednih vrst so predstavljene tudi v preglednicah.
Keywords: slovenska slovnica, slovenski pravopis, predlog, vezniška beseda, členek, medmet
Published: 15.07.2014; Views: 1328; Downloads: 215
.pdf Full text (2,08 MB)

4.
Prekmurski členki v Pleteršnikovem slovarju
Maruška Agrež, 2015, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava prekmurske členke v Pleteršnikovem slovarju in ostalih relevantnih popisih besedja ter v izbranih besedilih prekmurskega knjižnega jezika. Tipično prekmurski je le ešče. Nekateri členki so značilni za celoten vzhodnoslovenski prostor. Drugi se pojavijo tudi v kajkavščini. Od osrednjeslovenskih in sodobnih slovenskih knjižnih členkov se prekmurski členki razlikujejo leksikalno, glasoslovno in besedotvorno. Etimološko so blizu praslovanskim variantam.
Keywords: slovenščina, členek, leksikografija, slovarji, prekmurščina, prekmurski knjižni jezik, kajkavščina
Published: 16.02.2018; Views: 176; Downloads: 76
.pdf Full text (3,19 MB)
This document has many files! More...

5.
Slovar členkov kot živa vez med besedilom in slovarjem
Andreja Žele, 2015, original scientific article

Abstract: Teoretičo-praktična predstavitev členka kot dinamične funkcijske besede in stavčnega modifikatorja združuje in komentira sodobne jezikoslovne predpostavke o členku in praktični oz. slovarski prikaz rabe členkov v slovenskih besedilih.
Keywords: slovenščina, členek, funkcijska beseda, povezovalna vloga, slovarji
Published: 19.02.2018; Views: 122; Downloads: 81
.pdf Full text (1,22 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica