| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBI
Saša Grlj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij. Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Keywords: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Published: 06.02.2014; Views: 1334; Downloads: 174
.pdf Full text (764,83 KB)

2.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; dokapitalizacija; podjetje Elan; država članica; načelna prepoved državnih pomoči; izjeme državnih pomoči; nedovoljena pomoč; nezakonita pomoč.
Published: 08.05.2014; Views: 2268; Downloads: 413
.pdf Full text (801,10 KB)

3.
IZBRANI PROBLEMI OBRAVNAVE POVEZANIH OSEB PRI IZVAJANJU PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Melita Šegovc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija vodi konkurenčno politiko in z ukrepi, ki jih izvaja, vpliva na gospodarsko rast in globalno konkurenčnost. Pomemben element konkurenčne politike EU so tudi državne pomoči, s katerimi države članice posegajo v delovanje trga ter s tem (lahko) izkrivljajo konkurenco. Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je tudi pri nas tematika državnih pomoči postala aktualna. Le-te lahko v posameznih primerih delujejo kot strup ali zdravilo. Suverenost držav pa je na področju državnih pomoči močno omejena, saj morajo biti državne pomoči, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane v Pogodbi o delovanju Evropske unije, načeloma (razen če so izpolnjeni pogoji za to, da priglasitev izjemoma ni potrebna) priglašene Evropski komisiji. Diplomska naloga zajema zgolj del kompleksne problematike državnih pomoči. Posvetila sem se izbranim vprašanjem povezanih oseb v luči problematike državnih pomoči. Ta problematika na ravni evropske zakonodaje ni celovito urejena in predstavlja odprto področje, ki je dovzetno za razprave pravnih strokovnjakov. Tudi praksa Komisije in Sodišča Evropske unije v zvezi s problematiko povezanih oseb se po eni strani zdi nekonsistentna in s tem slabi pravno varnost, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali so različne odločitve Komisije in Sodišča natančno domišljena poteza. Poleg presoje dodeljene pomoči povezanim osebam dodatno odprto vprašanje predstavlja tudi vračilo protipravne pomoči, kadar je le-ta dodeljena povezani osebi ali družbi, ki je del takšne gospodarske skupine.
Keywords: državna pomoč, člen 107 PDEU, povezane osebe, vračilo protipravne pomoči
Published: 24.09.2014; Views: 942; Downloads: 134
.pdf Full text (745,05 KB)

4.
DRŽAVNA POMOČ V OBLIKI DAVČNIH UKREPOV
Alen Kurtiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Središče diplomskega dela predstavljajo vprašanja o državnih pomoči, ki so zelo kompleksna. V prvem delu je predstavljena splošna problematika državnih pomoči in kriteriji, ki določajo kdaj gre za državno pomoč v smislu 107(1) člena PDEU. Na koncu prvega dela so opisani še izjemni primeri, ki dovoljujejo državno pomoč, kljub temu, da je v večini primerov le ta nedovoljena. V drugem delu, pa je natančneje predstavljena ena izmed oblik državnih pomoči, to so davčni ukrepi. Opisani so kriteriji za določitev davčnih ukrepov kot državne pomoči, ter glavne problematike posameznih kriterijev. Vse skupaj je podkrepljeno s sodno prakso Sodišča Evropske Unije in mnenji Evropske komisije. Tudi tukaj so predstavljene izjeme, ki dovoljujejo državno pomoč v obliki davčnih ukrepov, kljub temu, da so po večini na ravni Evropske unije nezdružljive z notranjim trgom. Na koncu pa je predstavljena aktualna problematike državnih pomoči v obliki davčnih ukrepov skozi vpliv finančne krize.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; Sodišče Evropske unije; davčni ukrepi; selektivni davčni ukrepi; utemeljitev splošne sheme davčnega sistema.
Published: 02.12.2014; Views: 773; Downloads: 161
.pdf Full text (586,95 KB)

5.
NOVEJŠA SODNA PRAKSA DOPUSTNOSTI NIČNOSTNIH TOŽB PO PDEU
Anja Zorec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Tožba za razveljavitev določenega akta EU (ničnostna tožba) predstavlja osrednjo tožbo zoper institucije EU; hkrati je tudi kompleksna in predmet pravnih diskusij že desetletja. Med drugim je znana po svoji nedostopnosti posameznikom. Daleč najbolj sporni pogoj za procesno upravičenje (aktivno legitimacijo oz. locus standi) posameznikov je test za posamično nanašanje. Razvit je bil v zadevi Plaumann v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja in se je nadaljeval vse do današnjih dni pri presoji dopustnosti. Striktna razlaga Sodišča EU določenih pojmov iz četrtega odstavka člena 263 PDEU in omejitve, ki jih nalaga PDEU glede možnosti izpodbijanja aktov EU s strani posameznikov, so pogosto kritizirane kot v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva in posledično v mnogih primerih vodijo do odrekanja sodnega varstva posameznikom. V kasnejših letih se je izoblikovala bogata, a neenotna sodna praksa glede dopustnosti ničnostne tožbe. Kljub omiljenemu problemu razlikovanja med odločbo in uredbo v zadevi Codorníu, bi tožeča stranka še vedno morala dokazati individualno nanašanje po načelu formule Plaumann. Niti kasnejši primeri poskusov razširitve kroga posameznikov, ki lahko vložijo ničnostno tožbo - najbolj odmevna sta bila Unión de Pequeños Agricultores in Jego-Quéré - niso prinesli milejših pogojev pri uveljavljanju aktivne legitimacije. Pred Lizbonsko pogodbo so fizične in pravne osebe morale dokazati neposredno in posamično nanašanje za izpodbijanje aktov EU, ki niso bili naslovljeni na njih. Kot rezultat je Lizbonska pogodba revidirala člen, ki se nanaša na procesno upravičenje individualnih strank, ostale določbe člena pa so nove. Vseeno pa problem neenotne razlage pojmov še vedno ostaja. Posredna možnost za posameznike je postopek predhodnega odločanja, vprašanje pa je, ali je to res zadostna alternativa za izpodbijanje veljavnosti aktov EU. Ker trenutno ni možno najti optimalne rešitve za večjo dostopnost Sodišča EU za posameznike, situacija kar kliče po spremembah. EU namreč zavezujejo druge pogodbe, ki jim je skupno načelo učinkovitega sodnega varstva.
Keywords: ničnostna tožba, sodna praksa, aktivna legitimacija, posamezniki in EU, Sodišče EU, člen 263 PDEU, učinkovito sodno varstvo
Published: 02.12.2014; Views: 1720; Downloads: 364
.pdf Full text (798,58 KB)

6.
SELEKTIVNOST KOT POGOJ ZA OBSTOJ DRŽAVNE POMOČI
Maruša Neuberg, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, s Pogodbo o delovanju Evropske Unije, postala del notranjega trga, opredeljenega kot »območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.«. Kot država članica se mora vzdržati ravnanj, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom. Eno teh so ravnanja, ki bi utegnila izkrivljati konkurenco med državami. Ker je vsaki državi v interesu, da so njena podjetja na trgu konkurenčna, da so njihova tržna tveganja nizka, da se rast domačega gospodarstva veča in podobno, se države pogosto obračajo k podeljevanju državnih pomoči domačim podjetjem, ki pa niso v skladu s pravom Evropske unije in so kot takšne prepovedane. Posamezno ravnanje oziroma ukrep se lahko šteje kot državna pomoč, če izpolnjuje pet kumulativno določenih pogojev, in sicer: pomoč mora dodeliti država ali mora biti kakorkoli dodeljena iz državnih oziroma javnih sredstev, iti mora za pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi, dodeljena mora biti selektivno, izkrivljati mora konkurenco ali bi le-to zgolj lahko izkrivljala ter pomoč mora prizadeti ali bi lahko prizadela trgovino med vsaj dvema državama članicama. Pogoj selektivnosti velja za enega od zahtevnejših pogojev za presojo in v osnovi pomeni, da ukrep s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, zanje vzpostavi določene gospodarske ugodnosti, ki niso na razpolago vsem relevantnim podjetjem v državi članici in lahko pravno ali dejansko privedejo do neutemeljenega razlikovanja med relevantnimi podjetji. To diplomsko delo sicer predstavi osnoven vpogled v urejenost državnih pomoči, ki služi lažjemu razumevanju nadaljnje vsebine. V svojem bistvu se osredotoča na kriterij selektivnosti in področja, ki so velikokrat sporna ali celo ponesrečeno zamešana. Razširja splošno razlago selektivnosti in jo ločuje od prednostnih in splošnih ukrepov. V zvezi z razlikovanjem med selektivnimi in splošnimi ukrepi, razlaga funkcijo utemeljenosti z naravo ali splošno shemo sistema, kar omogoča tudi dober vpogled v materijo selektivnih davčnih ukrepov. Diplomsko delo skozi teorijo pravnih strokovnjakov in aktualno prakso razmejuje med geografsko in materialno selektivnostjo in skozi prakso razlaga njun razvoj in spremembe. Opredeljuje, kaj pomeni objektivnost koncepta državnih pomoči in kako to vpliva na pogoj selektivnosti.
Keywords: državna pomoč, selektivnost, materialna selektivnost, geografska selektivnost, objektivni koncept državnih pomoči, splošni ukrepi, splošna shema sistema, tri-stopenjska analiza, notranji trg, člen 107 (1) PDEU
Published: 23.05.2016; Views: 694; Downloads: 102
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
PREPOVEDANE KLAVZULE V DISTRIBUCIJSKI POGODBI
Sedina Sarajlić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo uvodoma na kratko opisuje distribucijsko pogodbo ter njeno pravno naravo. Ker pa je distribucijska pogodba neločljivo povezana s konkurenco nekega trga, je konkurenca v nadaljevanju tudi podrobneje opisana, prav tako razlogi za njeno varstvo. Tega nudi konkurenčno pravo že s temeljnim predpisom Evropske unije, in sicer s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), na podlagi katere so bile sprejete še določene uredbe ter smernice. Ker konkurenčno pravo uvršča distribucijsko pogodbo med vertikalne sporazume, so na kratko opisani tudi slednji ter njihovo ocenjevanje v smislu vpliva na konkurenco. Kako bo vertikalni sporazum vplival na konkurenco pa je odvisno od omejitev strank vertikalnega sporazuma, ki se imenujejo vertikalne omejitve. Te namreč lahko imajo pozitivne ali negativne učinke. Če imajo negativne učinke, pomeni, da sporazum vsebuje eno ali več prepovedanih klavzul, ki so v zadnjem poglavju podrobno opisane, pri čemer so nekatere ponazorjene tudi z odločbami organov za varstvo konkurence.
Keywords: distribucijska pogodba, prepovedane klavzule, konkurenčno pravo, vertikalni sporazumi, vertikalne omejitve, 101. člen PDEU, Uredba o skupinskih izjemah, Smernice o vertikalnih omejitvah
Published: 19.09.2016; Views: 595; Downloads: 152
.pdf Full text (826,35 KB)

8.
PATENTNE PORAVNAVE S POVRAČILI FARMACEVTSKIH PODJETIJ IN ČLEN 101 PDEU – KAKO RAZLIKOVATI MED ZAKONITIM IN NEZAKONITIM REŠEVANJEM SPOROV
Jure Zadnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava patentne poravnave s povračili in njihovo skladnost s členom 101 PDEU. Gre za sporazume, ki se sklepajo med originarnim in generičnim podjetjem, dvema različnima vrstama farmacevtskih podjetij, tako da generično sprejme omejitev trženja svojega zdravila, originarno pa nanj prenese določeno vrednost. Take poravnave ohranjajo visoko ceno zdravila in s tem negativno vplivajo na blaginjo potrošnikov. Po drugi strani pa lahko stranke postavljajo v boljši položaj zaradi delitve ohranjenega monopolnega dobička. Vendar obstoj obeh elementov v določeni patentni poravnavi ne pomeni avtomatične kršitve člena 101 PDEU. Ker imata oba lahko povsem zakonite pravne podlage, je potrebno analizirati vsako patentno poravnavo posebej. V diplomskem delu se osredotočamo na delo Komisije na tem področju, predvsem kar zadeva primernosti njenega pristopa in testa za presojo zakonitosti posameznih patentnih poravnav. Ugotavljamo, da je test Komisije, ki v glavnem temelji na presoji povratnega prenosa vrednosti, neprimeren za natančno razlikovanje med patentnimi poravnavami, ki omejujejo konkurenco in tistimi, ki je ne. Komisija se preveč osredotoča le na ekonomski model sklepanja patentnih poravnav s povračili in ne upošteva, da so prenosi vrednosti lahko posledica pomanjkljivosti pravnega okvirja v katerem deluje farmacevtski sektor. Poleg tega bi lahko v večji meri upoštevala, da se poravnava naša na patent, ki v kolikor je veljaven predstavlja povsem zakonito podlago za sprejeto omejitev generičnega podjetja, ob enem pa lahko izključuje obstoj potencialne konkurence med obema podjetjema. Komisija patentne poravnave sklenjene v zadevah Lundbeck in Perindopril opredeli kot sporazume, ki že po svoji naravi omejujejo konkurenco. Vendar splošen in ne popolni test ni primerna podlaga za tako strogo odločitev. To je še toliko bolj res od kar je Sodišče v zadevi Cartes Bancaires zavrnilo široko razlago kategorije omejitev po cilju, v katero se uvrščajo le najhujše in očitne kršitve prepovedi omejevanja konkurence. Patentne poravnave, tudi tiste s povračili, pa so po navadi vse prej kot to. Pojasnitev razlage s strani Sodišča bi lahko pomembno vplivala na postopanje Splošnega sodišča glede pritožb podjetij iz zadev Lundbeck in Perindopril, ki bi odločitvi Komisije glede omejevanja po cilju pri patentnih poravnavah s povračili lahko razveljavilo. Na isti rezultat pa lahko sklepamo tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Actavis.
Keywords: patent, patentne poravnave s povračili, sektorska preiskava, omejitev vstopa generičnega podjetja, povratni prenos vrednosti, zadeva Lundbeck, zadeva Perindopril, člen 101(1) PDEU, omejevanje konkurence po cilju
Published: 19.09.2016; Views: 428; Downloads: 42
.pdf Full text (1,44 MB)

9.
ODLOČILEN VPLIV IN MEJE PODJETJA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Vesna Težak, 2016, master's thesis

Abstract: Četudi se pravila konkurenčnega prava v Pogodbi o delovanju Evropske unije ('PDEU') nanašajo na podjetje, ni pojem podjetja nikjer definiran. Natančna definicija razsežnosti podjetja pa je v praksi ključna za presojo, katere določbe konkurenčnega prava EU se bodo v konkretnem primeru uporabile. Zato je Sodišče EU v svoji praksi izoblikovalo doktrino ekonomske enote, ki med drugim predvideva, da se lahko družba mati in družba hči dojemata kot eno podjetje za namene konkurenčnega prava EU. V ta namen je potrebno presoditi, ali ima družba mati na ravnanje družbe hčere možnost izvrševati odločilen vpliv in ali ta odločilen vpliv tudi dejansko izvršuje. Pričujoče delo se osredotoča na interpretacijo podjetja oziroma ekonomske enote v kontekstu dveh različnih vprašanj: prvič, ali oz. kdaj so sporazumi oziroma usklajena ravnanja med družbo materjo in družbo hčerjo zajeti s prepovedjo v členu 101(1) PDEU, ter drugič, ali in kdaj lahko Evropska Komisija globo za kršitve konkurenčnih pravil EU s strani družbe hčere pripiše družbi materi. Način, kako Sodišče EU in Komisija presojata možnost in dejansko izvrševanje odločilnega vpliva družbe matere nad družbo hčerjo v okviru teh dveh področij, ni enak. To posledično pomeni, da razsežnost podjetja v teh dveh kontekstih ni identična. Naloga tako skuša odgovoriti na vprašanje, ali je dvojen pristop k definiciji podjetja utemeljen z različnimi cilji posameznih določb konkurenčnega prava EU, ali pa bi moral biti pojem ekonomske enote oziroma podjetja v konkurenčnem pravu EU biti definiran enoznačno.
Keywords: ekonomska enota, odločilen vpliv, odgovornost družbe matere, člen 101 PDEU
Published: 08.03.2017; Views: 983; Downloads: 110
.pdf Full text (893,58 KB)

10.
PROST PRETOK BLAGA IN NJEGOV VPLIV NA DAVEK NA MOTORNA VOZILA
Simon Bukovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu, z naslovom: Prost pretok blaga in njegov vpliv na davek na motorna vozila, bom predstavil oba instituta torej prost pretok blaga in davek na motorna vozila. Njun odnos in problem oz. konflikt, ki ga predstavljata. Opredelil se bom tudi, do vprašanja ali lahko davek na motorna vozila krši načelo o prostem pretoku blaga oz. ga omejuje. V prvem delu diplomskega dela bom bralcu predstavil oba instituta, ju opredelil in analiziral s pomočjo teorije in sodne prakse. V drugem delu pa bom analiziral tri sodbe Sodišča EU s katerimi, bom poskušal opredeliti in rešiti problematiko diplomske naloge. Podrobneje bom pogledal sodbe Sodišča EU: C-402/09 Tatu proti Romuniji z dne 7.4.2011, C 76/14 Manea proti Romuniji z dne 14.4.2015 in C 586/14 Budișan proti Romuniji z dne 9.6.2016, ki najbolje odražajo problematiko med notranjo obdavčitvijo in prostim pretokom blaga.
Keywords: Davek na motorna vozila, ZDMV, 110. člen PDEU, nevtralnost davkov, konkurenca, Prost pretok blaga, posredna diskriminacija, C 402/09 Tatu, C 76/14 Manea, C 586/14 Budișan
Published: 02.12.2016; Views: 443; Downloads: 65
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica