1. Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMišel Szőke, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje.
Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019.
Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Keywords: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Published in DKUM: 28.03.2022; Views: 1317; Downloads: 109
 Full text (1,95 MB) |
2. Vojaške implikacije razvoja skupnih vojaških zmogljivosti v okviru izpolnjevanja Helsinških ciljev do leta 2020+Boštjan Peternelj, 2014, professional article Abstract: Namen prispevka:
Članek prikazuje pregled obstoječega in prihodnjega stanja razvoja skupnih vojaških zmogljivosti pod Helsinškimi cilji. V vsebini je prikazano tehnološko in organizacijsko povezovanje članic EU v okviru vojaškega sodelovanja v dveh ciklih razvoja vojaške integracije v Evropi. Pri tem povezovanju se članice EU poskušajo izogniti nepotrebnemu podvajanju vojaških zmogljivosti, vlog in nalog med EU in NATO.
Metode:
Splošne ugotovitve so prikazane z analizo vsebine in interpretacije primarnih in sekundarnih virov ter uporabo empirične metode. Empirična metoda je uporabljena za ekspertno ocenitev nadaljnjega razvoja skupnih vojaških zmogljivost po preteku roka za izvedbo dokumenta Helsinški cilji 2010 po letu 2010.
Ugotovitve:
Praktične ugotovitve v okviru pregleda obstoječega stanja v članku nam prikazujejo, da članice EU imajo izdelane nacionalne razvojne koncepte. V luči obrambnega povezovanja članic EU so se pokazali jasni obrisi dosedanjega koncepta razvoja skupnih vojaških zmogljivosti kot tudi zastoji načrtovanja in razvoja teh zmogljivosti. Zastoji so se pojavili, ne glede s krepitvijo tehničnega in organizacijskega sodelovanja v času evropske vojaške integracije. Razloge zanje najdemo pri dodatnih finančnih prihrankih, ki se ne glede v okviru krepitve in razvoja skupnih vojaških zmogljivosti lahko realizirajo skupni vojaški programi posodobitve v prihodnjem (drugem) ciklu razvoja skupnih vojaških zmogljivosti vseh članic EU do leta 2020+. Pri tem je najbolj pomembno strukturno in finančno sodelovanje vseh članic EU na vojaškem področju.
Omejitve/uporabnost raziskave
Glavne omejitve v raziskavi se nanašajo na izpolnjevanje skupnih zahtev, če bodo dejansko vse članice EU v prihodnje pristopile k aktivnejšemu združevanju vojaških zmogljivosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirnost prispevka prikazuje članice EU, da intenzivno iščejo rešitve za nastalo situacijo v luči povečanega obrambnega sodelovanja. Članice EU za krepitev skupnih vojaških zmogljivosti iščejo skupne niše, s katerimi iščejo finančne prihranke v okviru krepitve, razvoja in načrtovanja skupnih vojaških zmogljivosti.
Keywords: EU, članice, vojaške zmogljivosti, EUBG, vojaški katalogi, Helsinški cilji
Published in DKUM: 29.04.2020; Views: 793; Downloads: 84
Full text (369,05 KB)
This document has many files! More... |
3. Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands VindkraftSabina Rogan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU.
Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 3637; Downloads: 137
Full text (306,21 KB) |
4. Harmonizacija evropskega družinskega prava ter vpliv na slovensko družinsko zakonodajoJakob Mavrin, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavan proces harmonizacije Evropskega družinskega prava ter posledično njegov vpliv na slovensko družinsko zakonodajo. Delo prikazuje delovanje pomembnejših organizacij, ki imajo veljavo pri prizadevanju poenotenja in prilagajanja družinskega prava v Evropski uniji. Najprej smo prikazali vzroke za harmonizacijo in pristojnosti EU pri omenjenemu pristopu. Nadaljevali smo z uredbami, jih analizirali ter vsebinsko povzeli. V zvezi z delovanjem Sodišča Evropske unije smo izpostavili pomembnosti ter obravnavali vplivne primere. Posvetili smo se Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnim svoboščinam in Evropskem sodišču za človekove pravice, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Nadaljevali smo z organizacijo CEFL, povzeli načela Evropskega prava, ki predstavljajo modern sklop ne zavezujočih družinskih načel. Za konec smo analizirali na referendumu ovržena Družinski zakonik in novelo zakona ZZZDR-D ter poskušali ugotoviti vpliv delovanja zgoraj navedenih organizacij na področje družinskega prava v Republiki Slovenji.
Keywords: harmonizacija, poenotenje, družina, družinsko pravo, države članice, pravni sistemi.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1370; Downloads: 112
Full text (1,23 MB) |
5. Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)Mateja Ertl, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Keywords: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1804; Downloads: 145
Full text (652,44 KB) |
6. PRAVICA DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV DO PREBIVANJA V EU PO RAZVEZIAnamarija Krpina, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga analizira sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče EU) v zadevi Singh in drugi, v kateri je Sodišče EU podalo razlago o tem, da zakonec ohrani pravico do prebivanja v primeru razveze, če je ob začetku postopka za razvezo zakonske zveze, državljan Unije v državi članici gostiteljici. Čeprav državljan tretje države izpolnjuje pogoj za ohranitev pravice do prebivanja, ker je zakonska zveza trajala več kot tri leta, od tega eno leto v državi članici gostiteljici, vseeno ne ohrani pravice do prebivanja, če je pred začetkom postopka za razvezo državljan Unije odšel iz države članice gostiteljice. To pravico izgubi že z odhodom zakonca in jo z razvezo ne pridobi nazaj. Naloga analizira tudi pojem »zadostna sredstva«, ki se zahteva kot pogoj za prebivanje državljana Unije, na ozemlju države članice gostiteljice daljšem od treh mesecev. Ti pravico pridobijo tudi, če sredstva delno temeljijo na sredstvih zakonca, ki je državljan tretje države, ta pa ima pravico opravljati delo po pravu EU z namenom, da takšna sredstva zagotovi.
Keywords: Direktiva 2004/38/ES, pravica do prebivanja družinskih članov državljana Unije, ohranitev pravice do prebivanja državljana tretje države po odhodu zakonca, državljana Unije iz države članice gostiteljice in kasnejši razvezi, zadostna sredstva, upoštevanje sredstev zakonca državljana tretje države.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2023; Downloads: 132
Full text (890,34 KB) |
7. |
8. DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBISaša Grlj, 2014, undergraduate thesis Abstract: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij.
Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Keywords: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Published in DKUM: 06.02.2014; Views: 3236; Downloads: 275
Full text (764,83 KB) |
9. Naloge, cilji in sodelovanje držav članic Nata v ISAF-u : diplomsko deloDamir Jelenčić, 2011, bachelor thesis/paper Abstract:
Keywords: NATO, članice, vojska, vojaške operacije, Afganistan, Slovenska vojska, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.11.2011; Views: 1913; Downloads: 167
Full text (515,65 KB) |
10. Izdelava modela notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v MariboruMihael Pauko, 2011, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskali uvajanje managementa kakovosti v visokem šolstvu, analizirali smo pristope ter modele zunanjih evalvacij v državah Evropske unije in drugih razvitih državah sveta ter podali splošne podatke o evalvacijah v visokem šolstvu.
Raziskali smo procese evalvacij v visokem šolstvu in stanje v Sloveniji. S primerjavo z državami članicami Evropske unije in širše, kjer izvajajo zunanje evalvacije neodvisne institucije (agencije), smo potrdili tezo, da v Sloveniji sistem kakovosti v visokem šolstvu še ni primerljiv z evropskimi modeli. Analizirali smo postopke managementa kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, kjer že dobro desetletje univerze in njihove članice redno opravljajo samoevalvacije, od leta 2006 pa nacionalni evalvacijski organ izvaja tudi zunanje institucionalne evalvacije.
Prikazan je izvirni model notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru. Model je potrjen z raziskavo, ki temelji na praktičnih primerih, ki so podkrepljeni z ustrezno teorijo in izkušnjami iz primerov dobre prakse. Opisani so posamezni segmenti (pričetek evalvacijskega postopka, zahtevana dokumentacija visokoškolskega zavoda, obisk evalvacijske komisije, poročilo o notranji evalvaciji …) kot prispevek k izboljšanju in razvoju managementa kakovosti na Univerzi v Mariboru. Prikazana so spoznanja in rezultati na praktičnem primeru pilotnega projekta notranje institucionalne evalvacije. Podana je utemeljetev vpeljave notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru, ki se bo izjemno pozitivno izkazala ob neodvisni zunanji institucionalni evalvaciji posameznega visokošolskega zavoda. V okviru raziskave smo opravili še anketo med ciljno skupino zaposlenih na Univerzi v Mariboru, ki so doslej že sodelovali pri zunanjih evalvacijah. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju nadaljnjega načrtovanja in izvajanja dejavnosti v okviru notranjih institucionalnih evalvacij na Univerzi v Mariboru.
V raziskavi smo potrdili zastavljeno delovno predpostavko, da se bodo s pomočjo modela notranjih institucionalnih evalvacij izboljšali procesi managementa kakovosti članic Univerze v Mariboru. Zato izsledki magistrske naloge predstavljajo pomemben prispevek k izboljševanju stanja kakovosti na članicah Univerze v Mariboru, še posebej na posameznih področjih managementa kakovosti ter celovitega sistema managementa kakovosti.
Keywords: visoko šolstvo, univerza, članice univerze, kakovost v visokem šolstvu, management kakovosti, samoevalvacija, zunanja evalvacija, notranja evalvacija
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 2382; Downloads: 210
Full text (1,63 MB) |
