| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 58
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Primerjava vsebnosti mikroplastike v odpadni vodi in odpadnem blatu komunalnih čistilnih naprav
Tomaž Medved, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V komunalni odpadni vodi je vedno večja prisotnost mikroplastike. Ta se med čiščenjem koncentrira na čistilni napravi, kar nalaga komunalnim čistilnim napravam veliko odgovornost koliko mikroplastike se izpusti nazaj v okolje in koliko se je zadrži ter kar se z zdržano mikroplastiko zgodi. V diplomskem delu smo s pomočjo postopkov filtracije, kemijske oksidacije, usedanja in dekantiranja izolirali mikroplastiko iz vodnih vzorcev ter vzorcev blata. Delce mikroplastike smo preučili pod optičnim mikroskopom ter jih karakterizirali z infrardečo spektroskopijo. S pomočjo infrardeče spektroskopije smo določili prisotnost značilnih funkcionalnih skupin v vzorcu mikroplastike, posnete spektre smo primerjali z referenčnimi spektri različnih polimernih materialov z znano strukturo. Določili smo tudi mase trdnih snovi po dveh filtracijah vzorcev vode in blata, ter določili uspešnost kemijske oksidacije organskih snovi.
Keywords: mikroplastika, komunalne čistilne naprave, odpadna voda, infrardeča spektroskopija, filtracija, sedimentacija
Published: 07.10.2019; Views: 452; Downloads: 110
.pdf Full text (3,30 MB)

2.
Molekularna karakterizacija proti karpabenemom odpornih sevov bakterije Pseudomonas aeeruginosa iz kužnin in okolja
Andrej Golle, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Pseudomonas aeruginosa je vseprisotna okoljska oportunistična bakterija. Občasno jo osamimo kot del človeške mikrobiote. Lahko povzroča okužbe povezane z zdravljenjem in je intrinzično odporna proti številnim antibiotikom. Med maloštevilnimi zdravili, ki so na voljo za zdravljenje psevdomonasnih okužb so karbapenemi, tudi odpornost proti njim narašča. P. aeruginosa iz bolnišnic lahko prehaja v komunalni sistem odpadnih vod in v vode čistilnih naprav. Primerjali smo klinično pomembne proti karbapenemom odporne P. aeruginosa (CRPA) in CRPA iz vod dveh čistilnih naprav, ter ugotavljali prekrivanje genotipov in razlike v genih za odpornost in virulenco. V laboratoriju, kamor pošiljajo na preiskave vzorce iz več zdravstvenih ustanov, smo zbrali seve CRPA iz urina in dihal v obdobju enega leta. V istem obdobju smo mesečno vzorčili vodo iz iztoka dveh čistilnih naprav in na selektivnem gojišču osamili seve CRPA. Občutljivost za protimikrobna zdravila smo določali z disk difuzijsko metodo po EUCASTu. Seve smo tipizirali s PFGE. Za vsak pulzotip smo izbrali enega do devet predstavnikov, pri katerih smo nato določali sekvenco celotnega genoma (WGS). Na osnovi WGS smo izvedli tipizacijo MLST in analizo rezistenčnih ter virulenčnih determinant. Skupaj smo osamili 213 CRPA sevov (65 pulzotipov), 130 iz kliničnih vzorcev (38 poulzotipov) in 83 iz okoljskih vzorcev (31 pulzotipov). Večino kliničnih CRPA sevov (125 od 130 sevov in 37 od 38 pulzotipov) smo izolirali iz kužnin iz večje učne bolnišnice. Ostale klinične seve (5 od 130) smo razvrstili v 3 pulzotipe. Najpogostejšemu kliničnemu pulzotip (Pt1) je pripadalo 57 sevov (45,6 %), našli pa smo ga samo v večji učni bolnišnici. Samo dva pulzotipa (Pt17 in Pt63) sta bila tako v večji učni bolnišnici kot tudi v manjših zdravstvenih organizacijah. Okoljske CRPA seve smo porazdelili v 31 pulzotipov (26 pulzotipov iz večje čistilne naprave, 11 pulzotipov iz manjše čistilne naprave). Podobno kot med kliničnimi sevi je tudi med sevi iz čistilnih naprav prevladoval posamični pulzotip (Pt10 – 21,7 %). Prekrivanje med kliničnimi in okoljskimi pulzotipi in MLST tipi CRPA, je bilo nizko. Le 9 pulzotipov se je pojavljalo v več kot eni inštituciji (zdravstveni inštituciji/čistilni napravi). Z MLST smo med 112 analiziranimi sevi določili 49 ST. Le 10 ST je bilo tako iz kliničnih kot iz okoljskih vzorcev, med njimi po vsem svetu razširjena ST111 in ST235. Klinični in okoljski sevi CRPA so se razlikovali glede odpornosti proti antibiotikom. Večina izolatov je bila odporna samo proti imipenemu in/ali meropenemu. Pri sevih, ki so bili dodatno odporni, smo opisali devet različnih različnih vzorcev odpornosti. Klinične seve smo našli pri vseh vzorcih odpornosti, medtem ko smo okoljske seve našli le pri 4 dodatnih vzorcih odpornosti. Analiza rezistoma je potrdila gene za intrinzične mehanizme odpornosti. Našli smo tudi ene povezane s horizontalnim genskim prenosom, kot so geni za karbapenemaze (16 % sevov) in različne encime, ki modificirajo aminoglikozide. Pri 33 % sevov smo potrdili mutacije v girazi. Vsi sevi z geni za karbapenemaze so bili večkratno odporni. Z WGS smo določili tudi prisotnost virulenčnih genov med analiziranimi sevi. Glede teh se sevi iz okolja in klinični sevi večinoma niso razlikovali. Izjema so bili geni za eksotoksine Y, U, T in S. Pri večini sevov smo našli gene za Y in T, gene za U in S smo našli le pri pri 14 oz. 36 sekvenčnih tipih. Geni za S in U so bili bolj pogosti pri kliničnih sevih, medtem ko so bili geni za T bolj pogosti med okoljskimi sevi. Nizka stopnja prekrivanja med kliničnimi in okoljskimi CRPA sevi kaže, da gre za dva neodvisna rezervoarja. Klinični CRPA sevi imajo nekoliko drugačen set virulenčnih determinant in bolj raznolike vzorce odpornosti.
Keywords: Pseudomonas aeruginosa, okužbe, čistilne naprave, protimikrobna odpornost, virulenca, karbapenemi, beta-laktamaze, čistilne naprave
Published: 12.08.2019; Views: 647; Downloads: 75
.pdf Full text (2,19 MB)
This document has many files! More...

3.
Effect of low-density static magnetic field on the oxidation of ammonium by Nitrosomonas europaea and by activated sludge in municipal wastewater
Jasmina Filipič, Barbara Kraigher, Brigita Tepuš, Vanja Kokol, Ines Mandić-Mulec, 2015, original scientific article

Abstract: Ammonium removal is a key step in biological wastewater treatment and novel approaches that improve this process are in great demand. The aim of this study is to test the hypothesis that ammonium removal from wastewater can be stimulated by static magnetic fields. This was achieved by analysis of the effects of static magnetic field (SMF) on the growth and activity of Nitrosomonas europaea, a key ammonia-oxidising bacterium, where increased growth and increased ammonia oxidation rate were detected when bacteria were exposed to SMF at 17 mT. Additionally, the effect of SMF on mixed cultures of ammonia oxidisers in activated sludge, incubated in sequencing batch bioreactors simulating wastewater treatment process, was assessed. SMFs of 30 and 50 mT, but not of 10 mT, increased ammonium oxidation rate in municipal wastewater by up to 77 % and stimulated ammonia oxidiser growth. The results demonstrate the potential for use of static magnetic fields in increasing ammonium removal rates in biological wastewater treatment plants.
Keywords: odpadne vode, bakterije, Nitrosomonas europaea, statično magnetno polje, biološke čistilne naprave, nitrifikacija
Published: 24.07.2017; Views: 489; Downloads: 269
.pdf Full text (323,02 KB)
This document has many files! More...

4.
PRIMERJAVA RAZPRŠEVANJA ZRAKA V AERACIJSKIH BAZENIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Sanja Strah, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Komunalne čistilne naprave (KČN) omogočajo čiščenje odpadne vode do zadovoljive kakovosti, primerne za izpust v naravo. V KČN si sledi vrsta različnih postopkov čiščenja. Eden izmed njih je biološko čiščenje, kjer se kisik umetno dovaja v aeracijske bazene. Za dovajanje kisika obstajajo različne vrste puhal in difuzorjev, ki za obratovanje potrebujejo veliko energije in posledično prinašajo visoke obratovalne stroške. Kadar se načrtuje gradnja čistilne naprave je pomembno, da bo dosegala visoko stopnjo čiščenja in da bo ekonomsko učinkovita, kar pomeni, da bo obratovala s čim manjšimi obratovalni stroški. Diplomsko delo podaja primerjavo različnih puhal in difuzorjev za vnos kisika v aeracijske bazene. Podane so prednosti in slabosti uporabe ter primerjava stroškov obratovanja in vzdrževanja različnih puhal in difuzorjev. Posebna pozornost je namenjena primerjavi centrifugalnih puhal, ki so zelo pogosto instalirana v čistilne naprave in novejšim turbo puhalom. Rezultati kažejo, da največje prihranke pri porabi energije in nizke stroške obratovanja omogočajo visoko hitrostna turbo puhala, saj so 10% - 20% energetsko bolj učinkovita.
Keywords: odpadne vode, čistilne naprave, aeracija, puhala, difuzorji
Published: 25.10.2016; Views: 698; Downloads: 59
.pdf Full text (2,95 MB)

5.
PRIMERJAVA DELOVANJA RASTLINSKE IN SBR ČISTILNE NAPRAVE
Anja Popovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Rastlinska čistilna naprava Cvetkovci in SBR čistilna naprava Središče ob Dravi sta novi komunalni čistilni napravi z začetkom obratovanja v letu 2015. Napravi uporabljata zelo različno tehnologijo čiščenja, vendar sta obe zasnovani na bioloških postopkih, katerega glavni delež predstavljajo mikrobiološke združbe. Diplomsko delo je tako sestavljeno kot primerjava obeh čistilnih naprav. V teoretičnem delu so podane osnove biološkega čiščenja ter veljavna pravna ureditev področja čiščenja in odvajanja odpadne vode. Nadalje so opisane vrste in lastnosti posameznih delov ter princip delovanja obeh naprav. Končni del diplomskega dela zavzema primerjava učinkovitosti čiščenja in primerjava stroškov. Podane so tudi prednosti in slabosti.
Keywords: rastlinska čistilna naprava, SBR čistilna naprava, delovanje čistilne naprave, učinkovitost čiščenja, primerjava stroškov
Published: 13.10.2016; Views: 1146; Downloads: 251
.pdf Full text (4,44 MB)

6.
MALE ČISTILNE NAPRAVE NA OBMOČJU ROGAŠKE SLATINE
Andreja Klemenčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Male komunalne čistilne naprave so pomemben dejavnik pri razvoju kanalizacije. Z ekološkega vidika bodo male komunalne čistilne naprave pripomogle k čistejšemu okolju na območjih razpršene poselitve. V diplomskem delu smo se osredotočili na razvoj malih komunalnih čistilnih naprav, dotaknili smo se same zgodovine kanalizacije. Nadaljevali smo z razčlembo čistilnih naprav, in sicer na biološke in rastlinske čistilne naprave. Predvsem pa nas je zanimalo stanje na območju Občine Rogaška Slatina. Osredotočili smo se na območja razpršene poselitve, kjer se pojavijo predvsem biološke čistilne naprave. Preverili pa smo tudi, kako je s samim financiranje investicije s strani občine.
Keywords: kanalizacijski sistem, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, delovanje, vzdrževanje
Published: 29.08.2016; Views: 962; Downloads: 82
.pdf Full text (4,21 MB)

7.
Revitalizacija Gajševskega jezera z ekoremediacijami
Luka Hepe, 2015, master's thesis

Abstract: Gajševsko jezero se ubada s številnimi težavami, med katerimi so največje onesnažena voda, evtrofikacija in zamuljenost dna. Težave jezera posredno vplivajo tudi na življenje domačinov. Magistrska naloga se ukvarja s celostnim pregledom problematike Gajševskega jezera. Predstavljene so težave, vzroki zanje in posledice trenutnega stanja. Pregled smo predstavili tudi s pomočjo dosedanjih spoznanj drugih avtorjev. V nalogi smo predstavili predloge za začetek sanacije in revitalizacije Gajševskega jezera, ki se bo začela v okviru projekta Dobra voda za vse. Uporabili bomo okolju prijazen pristop, sanacija bo potekala z uporabo tehnike ekoremediacije. Ker slednje lokalni javnosti ni natančneje poznano, bi ob jezeru nastal tudi manjši učni poligon za ekoremediacije, ki bi vključeval ekosistemsko učno pot z učnimi tablami, opazovališče za ptiče, pilotne objekte različnih rastlinskih čistilnih naprav in ERM ukrepe na Gajševskem jezeru in reki Ščavnici. Poligon bo primeren tudi za izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva. Nastala bo tudi spletna stran z infocentrom, s katero bodo domačini lahko pridobili še več informacij o ekoremediacijah. V nalogi so predstavljeni raziskovalni podatki, ki smo jih pridobili od lokalnih prebivalcev na javnih delavnicah. S pomočjo teh podatkov smo izdelali idejni predlog za revitalizacijo Gajševskega jezera in nastanek učnega poligona za ekoremediacije ob njem. Na koncu smo predstavili in analizirali pomen revitalizacije in poligona za regijo.
Keywords: Gajševsko jezero, ERM, rastlinske čistilne naprave, revitalizacija, poligon za ekoremediacije, trajnostni razvoj regije.
Published: 27.05.2016; Views: 890; Downloads: 159
.pdf Full text (4,20 MB)

8.
Možnosti uporabe komunalnega blata na kmetijskih površinah občine Slovenj Gradec
Maja Keršbaumer, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Čistilne naprave so temeljne naprave za čiščenje odplak, odplake se nato vračajo nazaj v okolje. Z uporabo napredne tehnologije je sedaj mogoče, da se odplake ponovno uporabijo. Vendar je ravnanje z odpadnim blatom iz komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji zelo različno in običajno neustrezno. V nalogi smo se osredotočili na možnosti uporabe odvečnega blata na kmetijskih površinah v občini Slovenj Gradec. Že nekaj časa je znano, da se lahko blato iz komunalnih čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu, saj blato vsebuje pomembna hranila za rastline, zlasti dušik in fosfor. Zato smo si predpostavili potencialna območja za nanos odvečnega blata in to so: njive z žiti, površine njiv s krmnimi rastlinami, pašniki in travniki ter minimalna količina površin za nanos odvečnega blata. Iz vseh pridobljenih analiz smo ugotovili, da ima blato iz čistilne naprave Slovenj Gradec status nenevarnih odpadkov. Velikost potencialnih površin uporabe odvečnega blata iz čistilne naprave Slovenj Gradec znaša 5047,19 hektarjev, od tega je 68,19 hektarjev primernih za nanos odvečnega blata čez vse leto oz. v obdobju gnojenja. Na ostalih 4979 hektarjev je nanos odvečnega blata dovoljen le po zadnji košnji ali paši oz. v jeseni.
Keywords: odvečno blato, GIS, komunalne čistilne naprave.
Published: 28.09.2015; Views: 586; Downloads: 109
.pdf Full text (2,35 MB)

9.
10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica