1. Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko deloŽan Napast, 2018, undergraduate thesis Abstract: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod.
Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Keywords: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1400; Downloads: 93
 Full text (1,20 MB) |
2. Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barviliTina Željko, 2016, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Keywords: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Published in DKUM: 26.07.2016; Views: 2140; Downloads: 208
Full text (3,30 MB) |
3. Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemomJana Ploder, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Keywords: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Published in DKUM: 21.05.2014; Views: 2031; Downloads: 291
Full text (5,20 MB) |
4. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEMIris Varga, 2011, undergraduate thesis Abstract: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Keywords: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3721; Downloads: 316
Full text (2,94 MB) |
5. Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vodBarbara Jeznik, 2009, master's thesis Abstract: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat.
V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja.
Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Keywords: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Published in DKUM: 12.03.2010; Views: 3851; Downloads: 300
Full text (12,62 MB) |
6. OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEMSabina Šmon, 2010, undergraduate thesis Abstract: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK.
Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Keywords: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Published in DKUM: 19.02.2010; Views: 3442; Downloads: 359
Full text (1,19 MB) |
