Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Keywords: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 908; Downloads: 12
Full text (2,07 MB)

Abstract: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Keywords: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Published in DKUM: 24.01.2020; Views: 2147; Downloads: 0

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili možnosti čiščenja odpadnih voda v Krajevni skupnosti Tinsko. K rešitvi tega problema nas obvezuje in časovno omejuje zakonodaja. Glede na gostoto poselitve in konfiguracije terena je čiščenje odpadnih voda možno reševati samo z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Individualna izgradnja predstavlja precejšen strošek za uporabnike. Zato bomo predstavili možnosti izbire ustrezne vrste čistilnih naprav ter naredili primerjalno oceno stroškov izgradnje. Predvsem pa bi z ustreznim čiščenjem odpadnih voda prispevali k boljši ekološki sliki Tinskega potoka, kamor se odpadne vode stekajo.
Keywords: čiščenje odpadnih voda, rastlinska čistilna naprava, biološka čistilna naprava, investicijski stroški
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1925; Downloads: 135
Full text (2,70 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Keywords: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Published in DKUM: 04.03.2015; Views: 2327; Downloads: 324
Full text (2,28 MB)

Abstract: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Keywords: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Published in DKUM: 10.05.2013; Views: 2791; Downloads: 402
Full text (2,33 MB)