1. Ekologija plemenitilnih procesov : navodila za vajeDarinka Fakin, Selestina Gorgieva, Alenka Ojstršek, 2022 Abstract: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Keywords: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 673; Downloads: 47
 Full text (5,10 MB)
This document has many files! More... |
2. Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTina File, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Keywords: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 914; Downloads: 19
Full text (2,07 MB) |
3. Površinska funkcionalizacija magnetnih nanodelcev (MND) za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeEva Kropušek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je prikazana sinteza magnetitnih nanodelcev, prevlečnih s citronsko kislino, za uporabo v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Delci morajo biti stabilizirani v vodnem mediju in imeti morajo visok osmotski tlak. Da bi bili primerni za proces čiščenja odpadnih vod morajo imeti tako lastnost, da bi po čiščenju obdržali dovolj visok osmotski tlak za večkratno uporabo. Magnetne nanodelce železovega oksida (Fe3O4) smo sintetizirali z enostopenjskim postopkom soobarjanja železovih ionov v alkalni raztopini. Na površino magnetita smo vezali citronsko kislino, ki deluje kot površinsko aktivno sredstvo in tvori stabilno disperzijo MND v vodni raztopini. Citronska kislina se na površino delcev veže s kemisorpcijo, pri čemer nastanejo močne kovalentne vezi med funkcionalno skupino citronske kisline in površinskimi hidroksilnimi skupinami magnetita. Nadalje smo preučevali vpliv spremembe količine citronske kisline in vpliv spremembe temperature, pri kateri poteka sinteza, oziroma njun vpliv na osmotski tlak nanodelcev. Hidrofilne MND zlahka ločimo od vodnega toka s pomočjo zunanjega magnetnega polja, vendar se v procesu čiščenja delež citronske kisline, vezane na nanodelce, zmanjša. Delci aglomerirajo, kar zniža osmotski tlak nanodelcev in posledično jakost vodnega pretoka pri procesu čiščenja odpadnih vod. Rezultati osmotskega tlaka kažejo na potencialno uporabo takšnih delcev v osmotskih procesih čiščenja odpadnih vod. Vendar nismo dosegli visoke stabilnosti suspenzije magnetnih nanodelcev, kar nakazuje na možno hitro aglomeracijo delcev pri uporabi v procesu čiščenja odpadnih vod.
Keywords: magnetni nanodelci, citronska kislina, soobarjanje, osmotski tlak, čiščenje odpadnih vod
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 1389; Downloads: 182
Full text (1,58 MB) |
4. Rekonstrukcija čistilne naprave MozirjeBlaž Vodončnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase.
Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Keywords: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 2218; Downloads: 156
Full text (3,26 MB) |
5. Vodovod in kanalizacija : zapiski predavanjJanja Kramer Stajnko, 2020, other educational material Abstract: Zapiski predavanj zajemajo vsebino predmeta Vodovod in kanalizacija, ki se izvaja v 2. letniku drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbena infrastruktura, na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Kot pomoč pri študiju ga lahko uporabijo tudi študenti drugih študijskih smeri, ki se srečujejo s problematiko preskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Zapiski predavanj so razdeljeni v štiri vsebinske sklope, in sicer vodovod, priprava pitne vode, kanalizacija in čiščenje odpadne vode. Zajeta so področja oskrbe s pitno vodo od načinov zajemanja, hranjenja, distribucije, načrtovanja vodovodnega omrežja, do naprednih postopkov nadzora in zagotavljanja ustrezne kvalitete pitne vode. V drugih dveh vsebinskih sklopih so obravnavani načini zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode od dimenzioniranja kanalizacijskega sistema v ločeni in mešani izvedbi do načinov zmanjševanja padavinskega odtoka v kanalizacijskih ceveh ter različnih možnosti čiščenja odpadne vode, ki se najpogosteje uporabljajo na sodobnih čistilnih napravah.
Keywords: vodovod, preskrba s pitno vodo, priprava pitne vode, kanalizacija, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadne vode, učbeniki
Published in DKUM: 24.01.2020; Views: 2155; Downloads: 0 |
6. Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268 : diplomsko deloŽan Napast, 2018, undergraduate thesis Abstract: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod.
Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Keywords: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1400; Downloads: 100
Full text (1,20 MB) |
7. Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije : evropski projekt ADOPBIOAlenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, original scientific article Abstract: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Keywords: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 2688; Downloads: 152
Full text (1,13 MB)
This document has many files! More... |
8. Čiščenje odpadnih voda iz industrijske pralnice z uporabo membranske tehnologijeMarjana Simonič, Irena Petrinić, Sonja Šostar-Turk, 2004, original scientific article Abstract: Industrijske in obrtne pralnice onesnažujejo okolje z odpadno vodo, ki nastane po pranju različnih vrst perila. Predpisi in uredbe za odvajanje odpadnih voda iz industrijskih in obrtnih pralnic v komunalne čistilne naprave ali pa iztok neposredno v reko so čedalje strožji, kar morajo upoštevati tudi pralnice. Sedanje sodobne čistilne naprave vključujejo poleg čiščenja vode še možnost ponovne uporabe vode. Za dosego tega cilja je najprimernejša membranska filtracija. V prispevku smo podrobno prikazali proces čiščenja vode iz pralnice z ultrafiltracijo in reverzno osmozo. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da so se vsi merjeni parametri znižali v tolikšni meri, da ima voda zelo visoko kakovost in z njenim recikliranjem prihranimo do 90 % sveže vode.
Keywords: odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, pralnice, membranska tehnologija, ultrafiltracija, reverzna ozmoza
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1744; Downloads: 183
Full text (574,89 KB)
This document has many files! More... |
9. RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODEBarbara Šuster, 2016, master's thesis Abstract: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod.
Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij.
Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod.
Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015.
Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod.
Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Keywords: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Published in DKUM: 30.03.2017; Views: 2062; Downloads: 329
Full text (2,77 MB)
This document has many files! More... |
10. Analiza znanj potrebnih za uvajanje malih komunalnih čistilnih napravBreda Markošek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Varovanje okolja mora postati osrednja naloga vsake dejavnosti in našega življenja. Tudi človekovega bivanja in rabe naravnih virov. Izmed teh je voda največje bogastvo, brez nje pa ni življenja. Z vse večjo porabo vode se povečujejo tudi odpadne vode, katerih iztoki ponikajo v podtalje in onesnažujejo naše podtalnice, vodne vire in vodotoke. Z osveščanjem ljudi in uvajanjem tehnično dovršenih in individualnih rešitev je postala gradnja malih komunalnih čistilnih naprav tehnično nezahtevna, cenovno dostopna in prostorsko kompatibilna. Glede na zakonodajo je potrebno urediti odpadne vode pri vseh objektih, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in na območjih, kjer ne bo zgrajena skupna čistilna naprava z javno kanalizacijo. Gre za ureditev odpadnih voda na območjih razpršene poselitve, v manjših naseljih in zaselkih. Rok za ureditev je do 31. 12. 2021, ki pa velja tudi za gradnjo skupnih večjih čistilnih naprav nad 50 PE, katere morajo v naseljih, določenih s strani države, do tega datuma zgraditi občine.
V diplomski nalogi smo raziskali, kakšno je stanje na področju uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav pod 50 PE v občinah. V Sloveniji je veliko občin z izrazito razpršeno poselitvijo, kjer ne bo skupnih javnih čistilnih naprav in kanalizacij. Na vseh teh območjih bo potrebno urediti odpadne vode skladno s predpisi o varstvu okolja z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali z ureditvijo nepretočnih greznic. Z nalogo smo potrdili tezo, da je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav finančno dosegljiva in najbolj primerna rešitev čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Z ugotovitvami smo potrdili tudi to, da je uspešnost uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav odvisna od splošne informiranosti in poznavanja tehnologije tako s strani uporabnikov kot tudi drugih udeležencev v postopkih gradnje, še posebno pa je odvisna od finančne pomoči občin in države pri zagotavljanju čiščenja odpadnih voda tudi tam, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema.
Keywords: - okolje, - čiščenje odpadnih voda, - mala komunalna čistilna naprava, - občina, - kompetence, - znanje.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 2371; Downloads: 226
Full text (2,10 MB) |
