| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UVELJAVLJANJE PRAVIC PACIENTOV NA PODROČJU ČEZMEJNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Ana Lešnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zdravljenja v drugi državi članici je pravica posameznika, ki omogoča zdravstveno varstvo tudi zunaj meja domače države. V diplomski nalogi sta predstavljeni dve pravici iz sistema čezmejnega zdravstvenega varstva. Kot prva je predstavljena pravica do potrebnega zdravljenja v drugi državi članici, ki jo zavarovanec lahko uveljavlja na podlagi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Omenjena kartica omogoča ljudem iz držav članic Evropske unije (EU) ter iz Islandije, Hrvaške, Lihtenštajna, Norveške in Švice lažji dostop do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Največ pozornosti je namenjeno pravici do načrtnega zdravljenja v drugi državi članici. Za uveljavljanje pravice obstajata dva vzporedna sistema, ki omogočata mobilnost pacientov med državami članicami EU. Osnovni sistem predstavlja 22. člen Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ki postavlja pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja od nacionalnega nosilca zdravstvenega zavarovanja. Vzporedno pa Sodišče Evropske skupnosti (Sodišče ES) v svojih sodbah razlaga določbe Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti in možnost prostega pretoka zdravstvenih storitev in dajatev med državami članicami neposredno na PES. V okviru načrtnega zdravljenja v drugi državi članici je prav tako mogoče zaznati povečano zanimanje ljudi za tako imenovani zdravstveni turizem. V nadaljevanju so navedene novosti, ki jih bo prinesla Uredba št. 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in predlog Direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Ob konecu je predstavljena še trenutna zakonska ureditev čezmejnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in postopek pridobitve dovoljenja za zdravljenje v drugi državi članici, ki se sproži na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Keywords: pravice pacientov, čezmejno zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, Evropska unija, Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, prost pretok storitev in dajatev
Published: 14.12.2009; Views: 3583; Downloads: 500
.pdf Full text (301,88 KB)

2.
Pravici zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini in do zdravljenja v tujini
Petra Pirih, 2010, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sta obravnavani dve pravici zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju, in sicer pravica do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini in pravica do zdravljenja v tujini. Pravica do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini zagotavlja zavarovanim osebam plačilo zdravstvenih storitev, ki jih med potovanjem in bivanjem v tujini uveljavljajo v obsegu in na način, določenim z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, s pravnim redom Evropske unije ali z meddržavno pogodbo. Njihove pravice so odvisne tako od tega, v kateri državi jih uveljavljajo, kot od namena bivanja v tujini. Z analizo navedene pravice je predstavljeno, v katerih primerih, do katerih zdravstvenih storitev in v kakšnem obsegu so zavarovane osebe med potovanjem in bivanjem v tujini upravičene v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in na kakšen način jih uveljavljajo. Predstavljena in analizirana je tudi pravica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v tujini, kadar morajo zavarovane osebe le-te zaradi različnih razlogov kriti same, in ugotovljeno, ali in kako na pravico do povračila stroškov zdravljenja vpliva sklenjeno in uveljavljeno turistično zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini pri eni izmed zavarovalnic. Pravica do zdravljenja v tujini pa zavarovanim osebam omogoča, da namenoma odidejo v tujino in tam v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prejmejo ustrezno zdravljenje oziroma storitev. Ker gre pri navedeni pravici za zdravljenje pri tujemu izvajalcu zdravstvenih storitev, s katerim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nima sklenjene pogodbe, predstavljajo stroški takšnega zdravljenja dodatno finančno breme za zdravstveno blagajno z omejenimi sredstvi. Zdravljenje v tujini se zato omejuje s sistemom predhodne odobritve, za kar pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Z analizo navedene pravice je predstavljeno, v katerih primerih so zavarovane osebe upravičene do zdravljenja v tujini in v okviru tega do katerih zdravstvenih storitev, ter postopek uveljavljanja in pravnega varstva pravice. Ker je Slovenija od maja 2004 dalje polnopravna članica Evropske unije in tako tudi njo zavezuje evropski pravni red, pa je posebej, skozi določbe Unije in z analizo pomembnejših sodb Sodišča Evropske unije, predstavljena tudi pravica do zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije.
Keywords: obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini, pravica do povračila stroškov zdravstvenih storitev v tujini, zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco, pravica do zdravljenja v tujini, pravica do zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, čezmejno zdravstveno varstvo
Published: 06.07.2010; Views: 3736; Downloads: 460
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
Zlatka Markovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen. Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Keywords: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Published: 25.07.2011; Views: 4429; Downloads: 570
.pdf Full text (977,28 KB)

4.
EKONOMSKI UČINKI DIREKTIVE EU O UVELJAVLJANJU PRAVIC PACIENTOV PRI ČEZMEJNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU
Martina Copot, 2016, master's thesis

Abstract: Zdravstveni sistem je pomemben del socialne varnosti in ima več funkcij, in sicer financiranje, pobiranje prihodkov, združevanje skladov, nabava, opravljanje zdravstvenih storitev, generiranje virov in skrbništvo. Del evropskih držav ima javno financiran nacionalni zdravstveni sistem, drugi del držav pa je razvil mešani sistem zdravstvenega zavarovanja z javnim in zasebnim zdravstvenim zavarovanjem. Evropska unija, države Evropskega gospodarskega prostora in Švica uporabljajo skupna pravila za zaščito socialnih pravic med gibanjem in delom ljudi v Evropi. Pomembna dejavnika stabilnosti zdravstvenega sistema sta tudi uvoz in izvoz zdravstvenih storitev. Obstaja šibka korelacija med celotnimi izdatki za zdravstvo na prebivalca in deležem uvoza zdravstvenih storitev v celotnih izdatkih za zdravstvo. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je odziv na več sodb Sodišča Evropske unije. Državljani EU so dobili pravico do načrtovanega zdravstvenega varstva za določene storitve brez predhodne odobritve. Zaradi Direktive se povečuje število zahtevkov za povračilo in stroški za načrtovano čezmejno zdravstveno varstvo, čeprav ostajajo sorazmerno nizki in bodo imeli majhen vpliv na stabilnost zdravstvenega sistema. Direktiva prinaša možnosti za dodatne zaslužke slovenskih ponudnikov zdravstvenih storitev, razvoj medicinskega turizma in nove produkte zasebnih zavarovalnic.
Keywords: Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistem, zdravstveno zavarovanje, čezmejno zdravstveno varstvo
Published: 12.09.2016; Views: 508; Downloads: 76
.pdf Full text (1,37 MB)

5.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, master's thesis

Abstract: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Keywords: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Published: 15.09.2016; Views: 654; Downloads: 77
.pdf Full text (2,37 MB)

6.
Nujnost pravne ureditve redkih bolezni
Aleksandra Breg, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana problematika redkih bolezni, bolezni, za katerimi zboli majhen del prebivalstva. Čeprav se Evropska unija in države članice trudijo izboljšati položaj pacientov z redkimi boleznimi, so ti še vedno v zapostavljenem položaju. Glavni razlog je v pomanjkljivi pravni ureditvi področja redkih bolezni, pa tudi v omejenih pristojnostih Evropske unije na področju javnega zdravja. Pozitivno ukrepanje držav članic in Evropske unije je na tem področju potrebno, da se pacientom z redkimi boleznimi zagotovi pravica do zdravja in enaka obravnava v primerjavi s pacienti s pogostejšimi boleznimi. Pacienti z redkimi boleznimi se soočajo s številnimi težavami pri diagnosticiranju, zdravljenju in oskrbi, kar se odraža na njihovi kakovosti življenja in življenja njihovih bližnjih. Pacienti z redkimi boleznimi so tako podvrženi več vidikom diskriminacije, predvsem pri zdravstvenem varstvu, socialnem življenju ter izobraževalnih in poklicnih možnostih. Zaradi majhnega števila ljudi, ki zbolijo za posamezno redko boleznijo, in pomanjkanja strokovnega znanja o redkih boleznih, je sodelovanje med državami članicami Evropske unije nujno. Tako so za paciente z redkimi boleznimi pomembne evropske referenčne mreže in čezmejno zdravstveno varstvo. Za diagnosticiranje, zdravljenje in preprečevanje redkih bolezni se uporabljajo zdravila sirote, ki so običajno veliko dražja kot preostala zdravila. Pogosto se zato pojavijo težave pri povračilu stroškov zdravljenja pacientov z redkimi boleznimi. Ustrezno in primerno zdravstveno varstvo v državi zdravstvenega zavarovanja pacienta ni vedno na voljo, zato se pacientom z redkimi boleznimi omogoča uporaba zdravstvenih storitev v drugi državi članici.
Keywords: pacienti z redkimi boleznimi, zdravila sirote, pravica do zdravja, diskriminacija, čezmejno zdravstveno varstvo, načelo enakosti.
Published: 24.04.2019; Views: 391; Downloads: 63
.pdf Full text (1019,72 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica