| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Keywords: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Published: 13.08.2009; Views: 1969; Downloads: 239
.pdf Full text (7,36 MB)

2.
Gospodarske in socialne spremembe v Pomurju ter v županijah Vas in Zala
Tibor Tomšič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pomurska statistična regija in sosednji županiji Vas in Zala so tekom dvajsetega stoletja doživeli številne korenite spremembe — od delitve nekoč enotnega območja po prvi svetovni vojni, represivnih totalitarnih režimov po drugi svetovni vojni, procesa tranzicije po padcu železne zavese in kot rezultat vseh pozitivnih sprememb v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vključitev v Evropsko unijo. Ena izmed pozitivnih posledic padca železne zavese je bil tudi razmah čezmejnega sodelovanja tako na lokalni kot regionalni in državni ravni. Pri tem igrata pomembno vlogo tudi obe narodnostni manjšini — slovenska na Madžarskem in madžarska v Sloveniji. Dodaten zagon čezmejnemu sodelovanju, predvsem na regijskem nivoju, je dala regionalna politika EU s programom INTERREG, cilj katerega je povečati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja ter tako doseči uravnotežen razvoj na območju celotne Evropske skupnosti. Rezultat procesov, ki so se sočasno odvijali na obeh straneh meje, je podoben demografski in socialni razvoj regij. Gospodarski razvoj delov območja je najbolj zaznamovala tranzicija, ki se je zaradi različnega političnega pristopa nekoliko razlikovala na obeh straneh meje. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti med procesom tranzicije in še posebej zaradi negativnih vplivov globalne gospodarske krize konec prvega desetletja 21. stoletja je gospodarstvo območja oslabelo, kar je imelo močan vpliv tudi na socialni razvoj. Obravnavano območje je tako postavljeno pred nove izzive, med katerimi je tudi nadaljnja krepitev čezmejnega sodelovanja.
Keywords: tranzicija, čezmejno sodelovanje, evropski integracijski proces, obmejnost
Published: 11.01.2011; Views: 1407; Downloads: 124
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Možnosti optimalnega razvoja letališča Cerklje ob Krki v okviru logistične platforme Phoenix : diplomsko delo
Marjana Klavžar, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen in podrobno analiziran projekt Feniks v povezavi z vojaškim letališčem Cerklje ob Krki. Res je, da je projekt trenutno v fazi čakanja ponovne obravnave, vendar je ravno zaradi tega pomembno, da projekt revitaliziramo, ugotovimo kakšne so njegove logistične prednosti in slabosti, kakšno je trenutno stanje posameznih aktivnosti projekta, kaj je bilo ţe narejeno na tem projektu in kaj je še potrebno narediti. Osredotočili smo se predvsem na umestitev v prostor, razvojne faze, tako letališča kakor same umestitve Feniksa, na opredelitev vojaški in civilni del, ter si zamislili, kako bo realizacija tega projekta izboljšala zaposlitveno problematiko v Posavju. Močan, še neizkoriščen potencial za razvoj regije predstavlja obmejna lega s Hrvaško, kar odpira številne moţnosti čezmejnega sodelovanja. Prav povezava s Hrvaško pa postane nakazana zelo resna moţnost sodelovanja pri skupnem nadzoru neba obeh drţav. Po našem mnenju je Posavje primerno za logistično in servisno dejavnost za širši evropski prostor.
Keywords: vojaško letališče, logistična platforma, Feniks, vojaško letališče, civilno letališče, čezmejno sodelovanje
Published: 17.05.2011; Views: 2281; Downloads: 163
.pdf Full text (1,75 MB)

4.
TERITORIALNA AVTONOMIJA KOT OBLIKA VARSTVA ETNIČNIH MANJŠIN V EVROPSKI UNIJI - PRIMERJAVA JUŽNE TIROLSKE AALANDSKIH OTOKOV
Oto Skale, 2011, master's thesis

Abstract: Teritorialna avtonomija je najbolj izpopolnjena oblika manjšinske avtonomije, saj zagotavlja široke izvršne, zakonodajne in sodne pristojnosti avtonomije na določenem območju. Ker pa je ta avtonomija povezana s potencialno grožnjo po odcepitvi in predstavlja nevarnost integriteti držav, je redek pojav v mednarodni skupnosti. Posledično nima termin ustreznega mesta niti v mednarodnem pravu niti v pravu EU, saj slednje ne priznava kolektivnih manjšinskih pravic, kakor tudi ne razpolaga s standardi manjšinske zaščite v politiki EU. Manjšinsko zaščito obravnava skozi prizmo gospodarskega prava, kar je lahko problematično, saj lahko ustanavljanje skupnega trga in posebne manjšinske pravice predstavljajo konfliktne interese. Južna Tirolska in Aalandski otoki predstavljajo v EU najbolj izpopolnjene oblike teritorialnih avtonomij, zato so potencialni vzor razvoju manjšinskega varstva v Evropi. Na etnični osnovi utemeljeni avtonomiji Južne Tirolske in Aalandskih otokov imata številne podobne in različne lastnosti, ki so povezane z izvorom, razvojem, zemljepisnim položajem, etnično sestavo in političnim kontekstom. Primerjava različnih spektrov obravnavanih avtonomij (zgodovinski razvoj, avtonomne pristojnosti, finančne pristojnosti, raba jezika, odnosi z matičnim narodom itd.) nas pripelje do zaključka, da so Aalandski otoki popolnejša oblika etnične avtonomije od Južne Tirolske. Po Avtonomnem aktu iz leta 1991 imajo namreč nadzor nad praktično vsemi zakonodajnimi in izvršnimi pristojnostmi, ki zadevajo življenje na otokih in so dejansko »država v državi«. Kot tipični primer lahko navedem podatek, da je finščina v izobraževanju šele na 3. mestu, za švedščino in angleščino. Vstop Finske v EU je pokazal tudi to, kako so Aalandski otoki pridobili poseben ustavni položaj na ravni EU in se s tem zaščitili pred nezaželenimi učinki skupnega trga na njihov sistem »regionalnega državljanstva«. Južna Tirolska na drugi strani ni imela nikoli priložnosti pridobiti »posebnega evropskega statuta« za visoko raven zaščite, ki jo uživa v italijanski državi. Čezmejno sodelovanje avtonomnih skupnosti, ki jim je s pravnimi mehanizmi EU in SE dano vedno več pozornosti, sodi med prioritetne cilje nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Evropska regija Tirolska, ki združuje avstrijsko deželo Tirolsko in italijanski provinci Južna Tirolska in Trentino, predstavlja najvišjo obliko razvoja čezmejnih struktur v okviru EU, Aalandski otoki pa so na drugi strani primarno usmerjeni v regionalne mednarodne organizacije (kot je npr. Nordijski svet).
Keywords: Južna Tirolska, Aalandski otoki, avtonomija, teritorialna avtonomija, etnična manjšina, Evropska unija, čezmejno sodelovanje
Published: 13.10.2011; Views: 1984; Downloads: 180
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published: 15.09.2016; Views: 916; Downloads: 85
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Razvoj in uporaba inštrumentov policijskega sodelovanja v Evropski uniji
Robert Furman, 2019, master's thesis

Abstract: Razvoj policijskega sodelovanja v Evropski uniji (EU) temelji na primarnem zakonodajnem okviru, ki določa, da spada to področje pod deljeno pristojnost Evropske unije in države članice. Z deljeno pristojnostjo na področju politike, imenovane območje svobode, varnosti in pravice je Evropski uniji tako dovoljeno le toliko, kolikor lažje, bolj učinkovito in bolje se ukrepi izvedejo na ravni Unije, kot pa da se razvoj prepusti izključno posameznim državam članicam. Takšen razvoj ima svoje prednosti in slabosti. Omogoča kolikor toliko harmoniziran razvoj policijskega sodelovanja na celotnem območju EU, lahko pa omejuje samoiniciativnost držav članic, ki najbolje vedo, kje so njihovi ključni varnostni izzivi. Eden izmen inštrumentov čezmejnega policijskega sodelovanja je Sklep Sveta 2008/615/PNZ, poznan tudi kot Prümski sklep. Uporabnost in izvajanje enega izmed možnih ukrepov, to je skupno operacijo, kot jo določa 17. člen Prümskega sklepa, je Republika Slovenija zaradi varnostne situacije v 2015 in 2016 uporabila v praksi tudi sama. Tako imenovana migrantska kriza je od varnostnih organov v državi zahtevala številčno veliko resursov in tudi pomoč iz več držav Evropske unije, ki je bila v tistem času zelo dobrodošla, hkrati pa je prispevala k razvoju skupne varnostne kulture in razmišljanju o potencialih razvoja Evropske policijske postaje. Novo izvoljeni vodje EU bodo morali hitro po volitvah v Evropski parlament maja 2019 ljudem ponuditi ukrepe, ki bodo zavarovali zaupanje v varnost in sodelovanje v Uniji. Inštrumenti in ukrepi čezmejnega sodelovanja, ki gradijo zaupanje, lahko pripomorejo k temu. V nalogi smo preverili in potrdili, da zakonodajni akt EU s področja zagotavljanja javne varnosti, ki je bil v obdobju migrantske krize v Republiki Sloveniji dejansko uporabljen, lahko nudi učinkovito pravno podlago za skupno sodelovanje policij in s tem utrjuje ustreznost zakonodajnih ukrepov EU ter delovanja EU. Z ramo ob rami so slovenski policisti in policisti iz različnih držav EU izvajali skupne naloge za zagotavljanje javne varnosti na območjih Slovenije, kjer so to razmere najbolj zahtevale. Mnenje teh policistov je, da so takšna oblike skupnega dela pomembna za krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. To smo v nalogi tudi ustrezno empirično dokazali. Nadaljnji razvoj teh skupnih oblik dela na nivoju EU bi, po naših ugotovitvah, lahko pomembno prispeval k varnosti državljanov EU in tudi širše.
Keywords: policija, policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, skupne operacije, Prümski sklepi, migrantska kriza, magistrska dela
Published: 20.05.2019; Views: 274; Downloads: 46
.pdf Full text (1005,85 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica