| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DAVČNA OBRAVNAVA DOHODKOV ČEZMEJNIH DELOVNIH MIGRANTOV V RS
Brigita Kočar Senekovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in jo v Sloveniji ureja Zakon o dohodnini. Gre za dajatev, ki pomeni pomembno postavko v prihodkih državnega proračuna, kakor tudi za občutljivo področje pri davčnih zavezancih, ki so podvrženi plačevanju dohodnine od svojih dohodkov in premoženja. Zato kakršen koli poseg v obstoječ davčni sistem in morebitne spremembe terjajo temeljito preučitev posledic, tako na ravni države, kot v sferi davčnih zavezancev. Navedeni zakon je bil v preteklosti deležen že številnih sprememb in dopolnitev, katerih vzrok so bili različni razlogi, namen teh sprememb pa je bilo iskanje ustrezne davčne lestvice in davčnih olajšav, ki bi zagotavljale pravičen davčni sistem in upoštevale socialni položaj davčnih zavezancev. V letu 2005 uveljavljen Zakon o dohodnini (Zdoh-1), je uvedel bistveno novost na področju dohodninske obravnave zavezancev, saj je uvedel načelo obdavčitve po svetovnem dohodku ter s tem med davčne zavezance uvrstil tudi tiste rezidente, ki imajo svoj vir dohodka v tujini. Ker so ti dohodki podvrženi pravilom mednarodnega obdavčevanja, kar je urejeno z mednarodnimi pogodbami med posameznimi državami, ki določajo metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, je navedena sprememba ZDoh-1 v letu 2005 najbolj prizadela rezidente z virom dohodka v sosednji Avstriji. V svojem diplomskem delu sem se v prvem delu lotila pregleda dohodnine v Republiki Sloveniji, pri čemer sem poseben poudarek namenila spremembam dohodninske zakonodaje v letu 2005 in v 2007, ki so pomembno vplivale na zavezance – rezidente, ki so zaposleni v tujini. Preučila sem splošne značilnosti dohodninske ureditve v sosednjih državah ter se v drugem delu lotila posebnosti obdavčevanja dohodkov z virom v tujini. Posebno pozornost sem namenila uvedbi posebne osebne olajšave za čezmejne delovne migrante, kot jo je uzakonila sprememba Zakona o dohodnini, uveljavljena v februarju 2010 ter posebni ureditvi za rezidente z virom dohodka v Avstriji, kot jo je uvedel v svojih spremembah Zakon o davčnem postopku v decembru 2009. Pri tem sem se dotaknila tudi težav, ki so se zaradi nedorečenosti pojavljale v praksi, pri davčnih zavezancih – čezmejnih delovnih migrantih. Ker živim v obmejnem območju, se vsakodnevno srečujem s sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci, ki so zaposleni v sosednji Republiki Avstriji, in njihova številna vprašanja v zvezi z obdavčitvijo njihovih dohodkov po letu 2005 ter velika nedorečenost in neusklajenost, na katero sem naletela ob iskanju odgovorov na vprašanja pri pristojnih organih ministrstva za finance oz. davčne uprave v letu 2006 in kasneje, so me vzpodbudila, da sem se aktivneje vključila v dogajanja v zvezi s spremembo davčne zakonodaje v delih, ki se nanašajo na obdavčevanje zavezancev z virom dohodka v tujini. Vsled navedenemu sem si za naslov diplomske naloge izbrala to tematiko.
Keywords: dohodnina, zavezanci, rezidenti, čezmejni delovni migranti, konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, posebna osebna olajšava, posebna odmera dohodnine, odpis
Published: 13.07.2011; Views: 3855; Downloads: 306
.pdf Full text (918,17 KB)

2.
OBDAVČITEV MIGRANTOV NA DELU V AVSTRIJI
Saša Baltić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Selitev prebivalstva zaradi iskanja boljših pogojev za življenje je prisotno že od nekdaj. Ta pojav je bil aktualen že pred prvo svetovno vojno (v ZDA), kot tudi med obema svetovnima vojnama (Južna Amerika in Evropa). Prav tako je bilo povečano izseljevanje v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. Stoletja (Evropa). Seveda pa je migracija prisotna tudi danes. Ob tem se seveda pojavlja vprašanje kdo prejme obdavčitev dohodka na določenem ozemlju. V Evropski Uniji še nimamo splošnega predpisa, ki bi urejal obdavčitev dohodkov državljanov EU. Vsaka država ima svoje zakone in predpise po katerih se ravna. Določeni sporazumi (konvencije) urejajo izogibanje dvojnega obdavčevanja, vendar tudi ti ne urejajo odnose z vsemi državami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti migracije Slovencev, katere države najbolj privlačijo slovenske državljane in zakaj. Ob tem tudi predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov, ter sistem dvojnega obdavčevanja. Glavni cilj te naloge pa bo predstaviti posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ter opozoriti na probleme, ki iz nje izhajajo, ter njeno ukinitev in razloge za to. Ob tem predstaviti načelo enakosti in kje prihaja do obravnave tega načela v našem primeru. Prav tako predstaviti in primerjati davčni sistem Avstrije in njihovo ureditev obdavčenja migrantov. Zaradi migracij pa pogosto prihaja do težav z dvojno obdavčitvijo, ki je urejena med državami z raznimi konvencijami in sporazumi. Države se s tem različno spopadajo. V Sloveniji so uvedli tako imenovano posebno davčno olajšavo, ki pa je bila z novim letom 2014 ukinjena. Seveda to predstavlja problem za migrante, ki delajo za preživetje sebe in družine v tujini. Vendar tudi država prihaja iz stališča, ki ima močne argumente.
Keywords: migracija, migracije Slovencev, dvojna obdavčitev, posebna davčna olajšava, Avstrija, dnevni čezmejni migranti, obdavčitev v Avstriji, načelo enakosti.
Published: 06.08.2014; Views: 900; Downloads: 241
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
Obdavčitev fizičnih oseb na začasnem delu v tujini - Avstriji
Mojca Kralj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Prve oblike obdavčenja so se pojavile že v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu. Čeprav so davki obvezna dajatev, morajo zagotavljati čim večjo družbeno pravičnost. Leta 2007 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev za pristop k spremembi veljavne Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, sklenjene med Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Avstrijo, po kateri naj bi se od 1. 1. 2006 naprej dohodki rezidentov RS iz naslova zaposlitve v Avstriji oprostili plačila davka v RS in se obdavčili le v Avstriji. Ustavno sodišče je kasneje odločilo, da mora Vlada RS posebno davčno olajšavo odpraviti v enem letu, saj je v neskladju z ustavo. Po načelu obdavčitve po svetovnem dohodku in ob upoštevanju metode odbitka v tujini plačanega davka, s katerim se preprečuje dvojno obdavčenje, bi morali biti delovni migranti v enakem položaju kot drugi davčni zavezanci za dohodnino. Čeprav delavci migranti in člani Civilne iniciative Apače trdijo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, temu vendarle ni tako. Dohodki so v RS obdavčeni višje kot v Avstriji, zato morajo naši državljani, ki prejemajo od tujega delodajalca plačo z nižjo davčno obremenitvijo, to razliko med obdavčitvijo doplačati v Sloveniji. Namen tega diplomskega dela je predstaviti sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve v RS in ga primerjati z obdavčitvijo dohodninskih zavezancev s plačo iz Avstrije. Ob tem bosta predstavljena še sistem dvojnega obdavčevanja in Civilna iniciativa Apače. Glavni cilj naloge pa je predstavitev posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in primerjava slovenskega in avstrijskega davčnega sistema ter ureditev obdavčenja migrantov v Avstriji.
Keywords: Avstrija, dohodnina, dvojna obdavčitev, dnevni čezmejni migranti, posebna davčna olajšava, davčni zavezanec, Civilna iniciativa Apače, rezident, obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
Published: 22.02.2016; Views: 771; Downloads: 139
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Problematika obdavčitve dohodka delavcev, ki delo opravljajo v Avstriji in v Nemčiji
Martina Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Prisotnost mednarodnega elementa pri opravljanju dela v tujini, ki se lahko opravlja v večih različnih pojavnih oblikah, lahko privede do različnih problemov pri obdavčitvi dohodka iz delovnega razmerja posameznega delavca, ki delo opravlja v tujini, saj vsaka država zase avtonomno določi svoje nacionalno pravo, kar posledično pomeni, da se delavci srečujejo z različnimi davčnimi sistemi ter različnimi obdavčitvami dohodka iz delovnega razmerja. Pomembno je, da davčni zavezanec sodeluje z davčnim organom, kateremu mora med drugim tudi pravočasno napovedati dohodke, ki imajo vir v tujini, na drugi strani pa ima možnost, da pri letni odmeri dohodnine uveljavlja vračilo v tujini plačanega davka. Rezidentom Slovenije za davčne namene je priznano tudi uveljavljanje davčnih olajšav; nerezidentom Slovenije za davčne namene pa ta pravica ni priznana. Zaradi različnosti nacionalnega prava vsake države se pri obstoju mednarodnega elementa čezmejnega opravljanja dela običajno pojavijo različne težave pri obdavčitvi dohodka in premoženja, in sicer tako pri fizičnih osebah kot tudi pri pravnih osebah. Pri tem pa delavci, katerih dohodek iz delovnega razmerja (običajno) predstavlja glavni vir dohodka in posledično tudi temeljni vir za preživetje, najbolj občutijo različne določbe nacionalnega prava države rezidentstva in države vira dohodka. Pri napotitvi gradbenih delavcev na delo v Avstrijo ali v Nemčijo s strani slovenskega delodajalca, mora le-ta za gradbene delavce vplačevati prispevke oziroma dajatve v poseben socialni sklad za namene dopusta. Prav tako mora slovenski delodajalec na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje delavcu odmeriti letni dopust in delavcu izplačati regres za letni dopust. Čezmejnim delovnim migrantov, ki so delo opravljali v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, je bila za obdobje od leta 2005 do leta 2008 kot posebna ureditev z določbo 145. člena ZDavP-2B, omogočena posebna odmera in odpis dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja z virom v Avstriji v obliki davčne amnestije. Slovenska davčna zakonodaja je v obdobju od leta 2009 do leta 2013 čezmejnim delovnim migrantom priznavala posebno osebno davčno olajšavo, za katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, zato je bila ukinjena.
Keywords: obdavčitev dohodka, napoteni delavci, čezmejni delovni migranti, sklad BUAK, sklad SOKA-BAU
Published: 15.09.2016; Views: 1082; Downloads: 122
.pdf Full text (1,35 MB)

5.
Davčna obravnava dohodkov čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcev
Vesna Račel, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava obdavčitev čezmejnih delovnih migrantov iz vidika davčne diskriminacije v odnosu do rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji. Čezmejni delovni migranti so obdavčeni v državi rezidentstva in v državi vira, pri čemer pa se v izogib dvojnemu obdavčenju upošteva Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Problematika dvojen obdavčitve se nanaša na ukinitev posebne davčne olajšave. Jedro magistrskega dela se začne s poglavjem o čezmejnih delovnih migrantih, kjer je analiziran izračun dohodka čezmejnega delovnega migranta iz vidika obdavčitve ter opravljena primerjava dohodka čezmejnih delovnih migrantov v Avstriji in Nemčiji v luči dvojne obdavčitve. V tretjem poglavju je govora o napotenih delavcih ter njihovo obdavčitvijo dela v primerjavi z delavci rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, kjer ugotovim, da so napoteni delavci davčno bolj obremenjeni. V četrtem poglavju je opravljena analiza dohodninskih sistemov med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki je podala rezultat, da ima Slovenija dohodninski sistem nastavljen tako, da pobere čim več davka, medtem ko sta sistema Avstrije in Nemčije usmerjena k čim manjšim doplačilom davka za povprečnega zaposlenega.
Keywords: čezmejni migranti, napoteni delavci, dohodnina, Slovenija, Avstrija, Nemčija, dvojno obdavčevanje
Published: 09.12.2016; Views: 1076; Downloads: 108
.pdf Full text (1,25 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica