| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Davčna obravnava dohodkov čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcev
Vesna Račel, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava obdavčitev čezmejnih delovnih migrantov iz vidika davčne diskriminacije v odnosu do rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji. Čezmejni delovni migranti so obdavčeni v državi rezidentstva in v državi vira, pri čemer pa se v izogib dvojnemu obdavčenju upošteva Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Problematika dvojen obdavčitve se nanaša na ukinitev posebne davčne olajšave. Jedro magistrskega dela se začne s poglavjem o čezmejnih delovnih migrantih, kjer je analiziran izračun dohodka čezmejnega delovnega migranta iz vidika obdavčitve ter opravljena primerjava dohodka čezmejnih delovnih migrantov v Avstriji in Nemčiji v luči dvojne obdavčitve. V tretjem poglavju je govora o napotenih delavcih ter njihovo obdavčitvijo dela v primerjavi z delavci rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, kjer ugotovim, da so napoteni delavci davčno bolj obremenjeni. V četrtem poglavju je opravljena analiza dohodninskih sistemov med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki je podala rezultat, da ima Slovenija dohodninski sistem nastavljen tako, da pobere čim več davka, medtem ko sta sistema Avstrije in Nemčije usmerjena k čim manjšim doplačilom davka za povprečnega zaposlenega.
Keywords: čezmejni migranti, napoteni delavci, dohodnina, Slovenija, Avstrija, Nemčija, dvojno obdavčevanje
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 2054; Downloads: 239
.pdf Full text (1,25 MB)

2.
Problematika obdavčitve dohodka delavcev, ki delo opravljajo v Avstriji in v Nemčiji
Martina Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Prisotnost mednarodnega elementa pri opravljanju dela v tujini, ki se lahko opravlja v večih različnih pojavnih oblikah, lahko privede do različnih problemov pri obdavčitvi dohodka iz delovnega razmerja posameznega delavca, ki delo opravlja v tujini, saj vsaka država zase avtonomno določi svoje nacionalno pravo, kar posledično pomeni, da se delavci srečujejo z različnimi davčnimi sistemi ter različnimi obdavčitvami dohodka iz delovnega razmerja. Pomembno je, da davčni zavezanec sodeluje z davčnim organom, kateremu mora med drugim tudi pravočasno napovedati dohodke, ki imajo vir v tujini, na drugi strani pa ima možnost, da pri letni odmeri dohodnine uveljavlja vračilo v tujini plačanega davka. Rezidentom Slovenije za davčne namene je priznano tudi uveljavljanje davčnih olajšav; nerezidentom Slovenije za davčne namene pa ta pravica ni priznana. Zaradi različnosti nacionalnega prava vsake države se pri obstoju mednarodnega elementa čezmejnega opravljanja dela običajno pojavijo različne težave pri obdavčitvi dohodka in premoženja, in sicer tako pri fizičnih osebah kot tudi pri pravnih osebah. Pri tem pa delavci, katerih dohodek iz delovnega razmerja (običajno) predstavlja glavni vir dohodka in posledično tudi temeljni vir za preživetje, najbolj občutijo različne določbe nacionalnega prava države rezidentstva in države vira dohodka. Pri napotitvi gradbenih delavcev na delo v Avstrijo ali v Nemčijo s strani slovenskega delodajalca, mora le-ta za gradbene delavce vplačevati prispevke oziroma dajatve v poseben socialni sklad za namene dopusta. Prav tako mora slovenski delodajalec na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje delavcu odmeriti letni dopust in delavcu izplačati regres za letni dopust. Čezmejnim delovnim migrantov, ki so delo opravljali v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, je bila za obdobje od leta 2005 do leta 2008 kot posebna ureditev z določbo 145. člena ZDavP-2B, omogočena posebna odmera in odpis dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja z virom v Avstriji v obliki davčne amnestije. Slovenska davčna zakonodaja je v obdobju od leta 2009 do leta 2013 čezmejnim delovnim migrantom priznavala posebno osebno davčno olajšavo, za katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, zato je bila ukinjena.
Keywords: obdavčitev dohodka, napoteni delavci, čezmejni delovni migranti, sklad BUAK, sklad SOKA-BAU
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 2214; Downloads: 242
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE PO NAČELU VIRA DOHODKA
Mira Sitar, 2016, master's thesis

Abstract: Mednarodna mobilnost delavcev povzroča veliko težav v smislu davčne obravnave njihovih dohodkov. Za namen obdavčitve je treba proučiti vsebine dogovorov med delavci in delodajalci, na podlagi katerih se delo opravlja v tuji državi, ter na podlagi posameznega primera določiti davčne posledice tako za delodajalce, kot za čezmejne delavce. Čezmejni delavci se včasih težko znajdejo v poplavi vseh davčnih pravil, ki jih morajo upoštevati. Pri opravljanju dela v tujini morajo namreč upoštevati nacionalne zakonodaje relevantnih držav, to je države rezidentstva in držav, v katerih opravljajo svoje delo, ter tudi mednarodne zakonodaje, predvsem mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Komentar Vzorčne konvencije OECD je zelo pomemben vir za običajno razlago mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Po splošnem pravilu iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ima država, v kateri se delo opravlja, pravico do obdavčitve tistih dohodkov posameznikov, ki se nanašajo na delo v tej državi. Pri določanju pravice do obdavčitve po načelu vira dohodka pa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo tudi izjemo, na podlagi katere država vira nima pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ne glede na to, da se delo opravlja na ozemlju te države. Teza magistrskega dela je, da slovenska davčna zakonodaja sledi določilom in navodilom OECD, vendar pa to ni zagotovilo, da pri mednarodnem obdavčevanju ne pride do neskladij in morda celo dvojne obdavčitve dohodkov. Ker mednarodna zakonodaja, torej mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne definira nekaterih izrazov, ki jih uporablja, se v določenih primerih za namen določanja pomena posameznega izraza uporablja nacionalna zakonodaja držav pogodbenic. Pri določanju pomena izraza, ki ni definiran v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v pomembno pomoč Komentar Vzorčne konvencije OECD. Vendar pa predvsem zaradi svobode držav pri interpretaciji izrazov iz mednarodnih pogodb po nacionalni zakonodaji prihaja do pomembnih nesoglasij v zvezi s pravico do obdavčitve posameznega dohodka v posamezni državi, zaradi česar se kljub sklenjenim pogodbam o izogibanju dvojnega obdavčevanja slednje vseeno pojavlja. Takšna interpretacija določb pa običajno pomeni tudi precejšnjo negotovost davčnih zavezancev, posredno pa tudi oviro pri mednarodnem poslovanju tako družb kot zaposlenih. Upoštevaje določbe slovenske davčne zakonodaje, Vzorčne konvencije OECD in njenega Komentarja ter analizo in izpostavljeno problematiko iz domače in tuje literature, v tem delu analiziram vsebino določb, ki vplivajo na mednarodno obdavčenje dohodkov iz zaposlitve po načelu vira dohodka, hkrati pa predstavljam problematiko na tem področju. Opravljena analiza obsega predvsem izraze »zaposlitev«, »delodajalec« in »dohodki iz zaposlitve« iz 1. in 2. odstavka 15. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa pravila glede mednarodnega obdavčevanja dohodka iz zaposlitve. Hkrati pa analiziram problematiko v zvezi z interpretacijo določb, ki izhaja iz tuje literature, in podajam svoje primere, na podlagi katerih pojasnjujem problematiko, ki nastaja na področju mednarodnega obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve. Menim, da mednarodna in slovenska davčna zakonodaja ter uveljavljene interpretacije in prakse precej dobro sledijo hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar pa je prostora za izboljšave še veliko. S poenotenjem interpretacije izrazov in s tem pravil glede obdavčevanja ter z nekaterimi postopkovnimi poenostavitvami na področju mednarodnega obdavčevanja bi bila poslovanje mednarodnih podjetij in delo čezmejnih delavcev verjetno veliko lažja.
Keywords: mednarodno obdavčenje, načelo obdavčitve po viru dohodka, dohodnina, vir dohodka, dohodek iz zaposlitve, čezmejni delavci, izogibanje dvojnega obdavčevanja, pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Komentar Vzorčne konvencije OECD, Vzorčna konvencija OECD
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 2820; Downloads: 305
.pdf Full text (974,78 KB)

Search done in 2.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica