| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pojavnost verbalnega in neverbalnega nasilja med poukom na razredni stopnji osnovne šole
Anja Mlakar, 2020, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti medvrstniškega nasilja. Predstavljene so različne vrste medvrstniškega nasilja in njihovi udeleženci. Prav tako je predstavljena vloga šole, zaposlenih in učiteljev. Na koncu teoretičnega dela sta opisani opazovalna metoda in intervju, ki smo ju vključili pri empiričnem delu. V empiričnem delu sta najprej predstavljeni analizi ček liste in polstrukturiranega intervjuja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o pojavnosti verbalnega in neverbalnega nasilja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/20. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in pri katerem predmetu se neverbalno in verbalno nasilje pojavlja najpogosteje in najmanj pogostov določenem razredu in koliko različnih oblik nasilja se pojavi. Zanimalo nas je tudi, kako so oblika učne ure, zaporedje, čas učne ure in dan tedenskega opazovanja povezani s pojavnostjo neverbalnega in verbalnega nasilja pri pouku.To bomo primerjali z zaznavami učitelja, kdo je po njihovem mnenju običajno povzročitelj in žrtev nasilja ter kako se razlikujejo naša opažanja z zaznavanji učiteljev. Zanima nas, kateri so po učiteljevi oceni tisti dejavniki, ki pripomorejo k nastanku nasilja v šoli in kateri ga pomagajo preprečevati nasilje v šoli, ter ali učitelj pri pouku opazi neverbalno in verbalno vrstniško nasilje in kako v danem trenutku reagira. Rezultati analize opazovanja s ček listami so pokazali, da se neverbalno in verbalno nasilje pojavljata vsak dan, najpogosteje pri predmetu Glasbena umetnost, v obliki vedenja, nesramnih gest in vzdevkov. Omenjena opažanja se niso ujemala z rezultati intervjujev učiteljev o njihovih zaznavah pojavljanja nasilja med poukom. Največ nasilja se pojavlja pri frontalni obliki in na koncu učne ure, kar se le delno ujema z rezultati analize intervjujev. Najpogostejši izvajalci in žrtve nasilja so fantje. Rezultati analize intervjuja so pokazali, da so učitelji različnih mnenj glede dejavnikov, ki preprečujejo ali vzpodbujajo nasilje. Učitelji menijo, da v večini primerov opazijo nasilje med poukom, kadar se le-to zgodi.
Keywords: medvrstniško nasilje, verbalno nasilje, neverbalno nasilje, ček lista, polstrukturirani intervju
Published: 28.07.2020; Views: 203; Downloads: 62
.pdf Full text (822,14 KB)

2.
Nepoštene poslovne prakse: analiza primerov sodne prakse zavajajočih dejanj
Nika Florjanc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zavajajoče nepoštene poslovne prakse, ki se jih poslužujejo trgovci v razmerju do potrošnikov in so urejene v DNPP, ki je bila prenesena v slovenski ZVPNPP. V zvezi s tem pojasni nomotehnično strukturo DNPP ter njeno področje uporabe. Preučuje veliko generalno klavzulo, ki vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks, mali generalni klavzuli, ki vsebujeta prepoved zavajajočih poslovnih praks, in črno listo prepovedi poslovnih praks, ki je vsebovana v Prilogi I k DNPP, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. Pri tem naloga zlasti izpostavlja analizo zavajajočih dejanj v DNPP in ZVPNPP ter analizo sodne prakse zavajajočih dejanj. Z analizo primerov Sodišča Evropske unije zavajajočih dejanj preučuje, kako to skozi prakso zagotavlja visoko stopnjo varstva potrošnikov. Sodišče to dosega s pomočjo široke razlage določenih pojmov in v zvezi s tem upošteva široko stvarno področje DNPP ter s pojasnitvijo pojmov, kar posledično potrošniku lajša prepoznanje nepoštenih poslovnih praks. Evropska parlament in Svet sta se ob sprejemu DNPP odločila za maksimalno haromonizacijo s strani držav članic EU. Obravnavan je tudi vpliv takšne harmonizacije DNPP na povečanje zaupanja potrošnikov in trgovcev v čezmejno poslovanje. V nalogi je narejena tudi analiza sodnih primerov v zvezi z maksimalno harmonizacijo DNPP in zavajajočimi dejanji. Na podlagi le-teh naloga ugotavlja, da Sodišče Evropske unije državam članicam prepoveduje nacionalne določbe, ki vsebujejo strožje omejevalne ukrepe, kot jih ureja DNPP. Kar zadeva primere v zvezi z zavajajočimi dejanji, ugotavlja, da je pomembno ločevanje le-teh od zavajajočih opustitev in velike generalne klavzule, upoštevanje seznama črne liste prepovedi ter izvajanje testa poštenosti, po katerem se umesti ravnanje bodisi med poslovne prakse, naštete na črni listi prepovedi, bodisi med majhni generalni klavzuli ali med veliko generalno klavzulo.
Keywords: nepoštene poslovne prakse, Direktiva o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve, povprečen potrošnik, črna lista prepovedi
Published: 22.11.2018; Views: 878; Downloads: 173
.pdf Full text (316,96 KB)

3.
MONITORING KREDITNEGA PORTFELJA V UNICREDIT BANKI D.D. SLOVENIJA
Edvard Žibert, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zadnja finančna kriza je banke ujela nepripravljene in jim v obliki visokih izgub zadala hud udarec. Kljub obstoječi regulativi in nadzornim mehanizmom se niso zavedale vseh tveganj, ali pa jih niso znale prepoznati in na to pravočasno odreagirati. Ker je zaupanje v varnost bank pričelo hitro upadati, so bile svojim delničarjem in drugim udeležencem prisiljene dokazati, da znajo izboljšati in nadgraditi načine obvladovanja kreditnih tveganj, poskrbeti za večjo varnost naložb ter si ponovno povrniti zaupanje. Z uvedbo monitoringa kreditnih portfeljev so banke spoznale, da je stalen nadzor nad poslovanjem svojih komitentov in takojšne ukrepanje na podlagi zaznanih negativnih dogodkov ključnega pomena za preprečevanje ali vsaj ublažitev izgub iz naslova nevračanja kreditov. Funkcija monitoringa je najprej postavljena v kontekst upravljanja s tveganji, na podlagi spoznanj in sodobnih trendov na tem področju pa je v glavnem delu diplomskega dela celovito predstavljena na primeru konkretne banke. V zaključnem delu nam rezultati analize kreditnega portfelja potrdijo pričakovani učinek zmanjšanega kreditnega tveganja, ki je posledica aktivnega zniževanja izpostavljenosti banke do komitentov z ugotovljenimi anomalijami v poslovanju. S tem pa monitoring upravičuje svoj namen.
Keywords: anomalija, opozorilni signal, spremljava, opazovalna lista, sistem zgodnjega opozarjanja
Published: 08.08.2016; Views: 629; Downloads: 22
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
NABAVA V PODJETJU TERME SPA ROGAŠKA D. D.
Klavdija Smogavec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na praktičnem primeru. Opisuje nabavno funkcijo v podjetju Terme SPA Rogaška, d. d., in nabavo hotelskih televizorjev. V turizmu je pomembno, da sta hotelska in gostinska storitev kakovostni. S pomočjo dodatnih storitev želijo turistična podjetja zadovoljiti pričakovanja vedno bolj zahtevnih gostov. Podjetje Terme SPA Rogaška, d. d., je turistično podjetje, sestavljeno iz Grand hotela Rogaška s 4* Superior in depandans s 4* v hotelih Styria in Strossmayer, wellnessa Spa & Beauty in termalnega kopališča Rogaška Riviera. Vsi trije hoteli imajo skupno 194 sob in 362 ležišč. Skozi zgodovino so se lastništva hotelov in oblike družb večkrat zamenjale oz. spremenile. V februarju 2013 je upravljanje podjetja in hotelov prevzelo podjetje iz Anglije. Njegova naloga je, da z novo politiko upravljanja doseže višjo raven kakovosti storitev, izboljša ponudbo, doda nove produkte in privabi goste iz novih potencialnih držav. Na drugi strani je njegov cilj delno adaptirati, popraviti najnujnejše, še dodatno znižati nabavne in druge stroške. Vse skupaj je podlaga za čim boljšo prodajo, saj se nepremičnine in podjetje intenzivno prodajajo. Z internimi navodili so vsi procesi v podjetju zapisani in vsi postopki točno določeni. V podjetju so se odločili za centralizirano in kombinirano organiziranost nabavne službe. Nabava hrane in pijače je centralizirana, vendar ločena od nabavnega oddelka. Druge materiale, ki jih ti oddelki potrebujejo za nemoteno poslovanje, morajo naročiti preko nabavne službe. Vsa ostala nabava poteka preko nabavne službe, razen delno v oddelkih vzdrževanja in wellnessa, katera določene materiale naročata sama. Vsa naročila se naročajo samo in izrecno s podpisom direktorja podjetja. Nabavna služba ima pomembno vlogo v podjetju, saj z dobro izbranimi dobavitelji pripomore k zniževanju nabavnih stroškov. Zadolžena je tudi za pomoč pri pripravi planov nabave, iskanje ponudb, priprav primerjav ponudb, izvajanje naročil, spremljanje naročil in preverjanje prejete dokumentacije po prevzemu naročenega blaga. Prav tako komunicira z dobavitelji in skrbi za dober poslovni odnos med poslovnimi partnerji. Nabavna služba je soudeležena pri izbiri dobaviteljev, vendar ne vpliva na odločitev izbire. Dobavitelja izbere direktor podjetja. V primeru nabave osnovnih sredstev je zaradi večjega finančnega vložka v nabavo, pogajanja in izbiro dobaviteljev zraven direktorja obvezno vključen tudi zastopnik podjetja za upravljanje.
Keywords: nabavni proces, nabava, politika podjetja, market lista, iskanje ponudb, izbira dobaviteljev, interno naročilo, naročilo
Published: 17.03.2016; Views: 1227; Downloads: 124
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
Test potencialne alelopatske sposobnosti čemaža (Allium ursinum L.)
Maja Menoni, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja čemaža (Allium ursinum) na kalitev semena vrtne kreše (Lepidium sativum) in okuženost čemaža z ličinko muhe Cheilosia fasciata. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bil čemaž potencialno alelopatski, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v čemažu. S pomočjo vzorčenja smo dokazali, da liste čemaža zajeda ličinka muhe Cheilosia fasciata. Zanimalo nas je, ali imajo okuženi listi z ličinko muhe Cheilosia fasciata drugačen (slabši/boljši) alelopatski učinek kot zdravi listi. Ker se čemaž dobro vegetativno razmnožuje in tvori goste sestoje v gozdni podrasti, smo med seboj primerjali lastnosti rastlin in okuženost sredi takega gostega sestoja ter rastline iz skrajnega roba sestoja. Ves čas pojavljanja listov (sedem tednov) smo opazovali sestoj čemaža, beležili število rastlin, pri čemer smo za vsako rastlino zabeležili število vseh listov, število zdravih listov, število okuženih listov z ličinko muhe Cheilosia fasciata in ocenili površino okuženega dela lista. Tako smo lahko spremljali razvoj rastlin in spreminjanje okuženosti od razvoja prvega lista do propada večine listov. Preverili smo tudi, ali so čebulice čemaža okužene z ličinkami muhe Portevinia maculata, česar nismo potrdili. Spremljevalne okoljske meritve so obsegale meritve svetlobe, najbolj spremenljiv dejavnik od centra sestoja proti robu, in meritve globine opada, ki je v korelaciji pojavljanja ličink muh. Za namene preverjanja potencialne alelopatske sposobnosti smo izvedli biološke teste kalitve semen vrtne kreše v petrijevkah (Lepidium test). Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov različnih koncentracij in učinke ekstraktov iz vzorcev tal (v sestoju čemaža in izven njega) na kalitev semen vrtne kreše. Zanimala sta nas kalivost ter razvoj kalice in njene korenine v primerjavi s kontrolnimi poskusi. Iz dobljenih rezultatov lahko spremljamo populacijske parametre v sestoju čemaža in hkrati tudi dinamiko listov od razvoja do propada. Razberemo lahko, da je število rastlin na vzorčno ploskev sčasoma naraščalo, naraščala sta tudi njihovo število listov in delež okuženih listov ter da se je večala površina okuženega dela lista. V gozdu je bilo več rastlin kot na njegovem robu. Rastline v podrasti so imele več listov, pri tem več okuženih listov, in površina okuženega dela lista je bila večja kot na gozdnem robu. S svetlobo ni bilo statistično značilnih korelacij s številom rastlin, številom vseh listov, številom okuženih listov, številom zdravih listov in s površino okuženega dela. Površina okuženega dela lista je naraščala z globino opada. Naši rezultati kažejo, da lahko predvidevamo, da je čemaž alelopatski. Vodni ekstrakti iz zdravih in okuženih listov čemaža so namreč zavirali in upočasnili kalitev semen vrtne kreše. Ekstrakti višjih koncentracij so imeli močnejši zaviralni učinek. Na sam razvoj kalic, ki so kalile v vodnih ekstraktih iz okuženih in zdravih listov čemaža, nismo zaznali statistično značilnega učinka. Prav tako se kalice, ki so rastle v različnih vzorcih tal, med seboj niso statistično razlikovale v svoji celotni dolžini, kot tudi ne v dolžini korenin.
Keywords: Čemaž, Allium ursinum, ontogenija lista, hebivorija, listni miner, Cheilosia fasciata, alelopatija, Lepidium test, vodni ekstrakt.
Published: 13.10.2015; Views: 1704; Downloads: 154
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Primerjava treh vrst javorja glede na spremljanje fluorescence klorofila med vegetacijsko sezono
Rok Tišler, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tema primerjalnega spremljanja fluorescence in vsebnosti klorofila pri najbolj zastopanih, samoniklih vrstah javorja na Slovenskem. Čeprav je teh vrst pri nas šest, sem v diplomskem delu obravnaval tri, ki pogosto sobivajo, in sicer: beli oz. gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.) in maklen oz. poljski javor (Acer campestre L.). Omenjene vrste so pri nas tudi najpogostejše. Rastline so v našem okolju vseskozi izpostavljene različnim stresnim dejavnikom, kot so suša, zmrzal, vročinski val, pomanjkanje mineralov v tleh ali prevelika izpostavljenost strupenim polutantom. Variabilnost okoljskih dejavnikov prisiljuje rastline, da se jim tudi fiziološko prilagajajo. Poleg očitne variabilnosti v morfologiji in anatomiji osebkov je prisotna tudi variabilnost na fiziološkem nivoju, ki jo je težje opaziti in spremljati. Rastline okolju prilagajajo potek fotosinteze in vsebnost barvil v listih. V diplomskem delu smo z ekofiziološkimi meritvami, ki smo jih opravljali s posebnimi merilnimi napravami, kot sta naprava za merjenje fluorescence klorofila in naprava za ocenitev zelene barve lista – SPAD, preverili stanje oz. plastičnost odgovorov na okoljske razmere treh vrst javorja skozi vegetacijsko sezono (od maja do oktobra 2013). Dobljene podatke smo uporabili za medvrstno primerjavo omenjenih vrst javorja in tako poskušali ugotoviti, kakšne so razlike v lastnostih fotosinteze in obarvanosti listov. Skozi leto meritev (2013) so bili javorji izpostavljeni veliki variabilnosti okoljskih razmer, tudi stresnima dejavnikoma suši in vročini. Dodatno so nas zanimali tudi podatki o variabilnosti fluorescence klorofila in vrednostih SPAD znotraj posamezne vrste javorja. V diplomi pa bodo poleg naštetega predstavljene še anatomske in morfološke lastnosti listov za posamezno vrsto.
Keywords: Acer, beli javor, ostrolistni javor, maklen, anatomija lista, fluorescenca klorofila, vrednost SPAD.
Published: 13.10.2015; Views: 1508; Downloads: 172
.pdf Full text (2,20 MB)

7.
Analiza zamenjave lesenega vodila lista tračne žage
Matija Marjetič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Proizvajalci tračnih žag, za vodenje listov žag uporabljajo vodila, ki so narejena iz različni materialov. V podjetju Elprof, d.o.o. Polzela, ki ta vodila proizvaja, pa želijo ugotoviti vodila iz katerega materiala so najboljša za ta namen. Končni uporabniki namreč po izrabi originalnih zaradi nizke cene najraje vgradijo lesene, ki pa nimajo primernih drsnih lastnosti. Za potrebe te raziskave se je opravil kontroliran preizkus in preračun nastalih stroškov, ki so pokazali, da je dejansko najbolj smotrno vgrajevati vodila grafita.
Keywords: vodilo lista tračne žage, obraba materiala, tračna žaga, Elprof, d.o.o. Polzela, grafit, bukov les, plastika
Published: 13.07.2012; Views: 2401; Downloads: 80
URL Link to full text

8.
EKOFIZIOLOŠKI ODZIVI VRSTE TRADESCANTIA FLUMINENSIS NA SUŠO IN POMANJKANJE SVETLOBE
Lea Šerbinek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu te diplomske naloge smo izvajali eksperimente na vrsti tradeskancija (Tradescantia fluminensis) v laboratorijih oddelka za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Eksperimentalno delo je potekalo od začetka marca do začetka aprila v letu 2012. Omenjeno vrsto smo izpostavili dvema stresnima dejavnikoma, suši in pomanjkanju svetlobe. V ta namen smo uporabili 4 vzorce za en stresni dejavnik in 4 za drugega ter ob tem uporabili še dva kontrolna vzorca. Skupaj smo tako imeli 10 vzorcev. Meritve, ki smo jih opravljali 30 dni, so zajemale fluorescenco zelenega barvila, ki smo jo merili z merilcem fluorescence klorofila Handy PEA (Hansatech), vsebnost zelenega barvila v listih, izmerjenih s pomočjo merilca vsebnosti klorofila SPAD – 502 (Minolta), odstotek vlage v tleh, pridobljenih z napravo za merjenje vlage HH2 (Delta – T). Merili smo prav tako dolžino poganjka, dolžino zadnjega internodija ter maksimalno širino in dolžino lista, na katerem smo opravljali meritve fluorescence. Tekom eksperimenta smo šteli tudi liste: vse liste na rastlini, zelene zdrave liste, liste s suhim robom in suho konico ter suhe liste. Na začetku izvajanja eksperimentov smo izmerili še svetlobne pogoje, v katerih smo imeli vzorce, ter temperaturo prostora. Bistvo oz. sklep eksperimentalnega dela je, da se je Tradescantia fluminensis odzivala na stresne dejavnike (pomanjkanje vode in svetlobe) ter tako izrazila fiziološke in morfološke spremembe. Naši rezultati so pokazali različne odgovore T. fluminensis na oba stresorja. Sušo tolerira bolje od teme. Prvi pridobljeni odgovor je bila fluorescenca klorofila, nato vrednosti SPAD in na koncu še morfometrične značilnosti. Rastline v suši so bile manjše z manjšimi listi, večjim številom poškodovanih listov in nižjimi vrednostmi SPAD. Rastline brez svetlobe so kazale hitre odgovore upadanja količnika Fv/Fm. Te imajo daljše korenine in liste ter propadejo hitreje kot rastline v suši.
Keywords: Tradescantia fluminensis, stres, suša, pomanjkanje svetlobe, fluorescenca klorofila, zelena barva lista, vlaga v tleh, morfometrija
Published: 04.07.2012; Views: 1771; Downloads: 143
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
RAZVOJ IN NAČRTOVANJE PROIZVODNJE OHIŠJA GONILA
Gregor Žalec, 2011, master's thesis

Abstract: Podjetje Livar d. d. s svojimi izkušnjami in znanjem uspešno uliva in obdeluje ulitke iz sive in nodularne litine. V podjetju si prizadevamo osvojiti nova tržišča in s tem pridobiti nove izdelke. Z novimi izdelki se uvajajo nove tehnologije, že obstoječi izdelki pa so velikokrat predmet optimizacije in racionalizacije v proizvodnji. V podjetju tudi sam že nekaj let delam na razvoju novih izdelkov. V nalogi bom predstavil razvoj ohišja gonila. Delo pri novem izdelku se začne pri določanju novega tehnološkega postopka in izbiri ustreznega stroja za obdelavo. Nov izdelek sem analiziral glede uporabnosti in pri posameznih operacijah predvidel napake, ki se lahko zgodijo med obdelavo. Sledi izdelava terminskega načrta obdelave v odvisnosti od zasedenosti obravnavanega stroja. V vmesnem obdobju se pripravijo vpenjalna, merilna in obdelovalna orodja. Veliko pozornosti sem namenil obravnavi zastojev v proizvodnji. Na podlagi dvoletne sledljivosti zastojev v proizvodnji sem poskušal izdelati optimalno napoved za zastoje v naprej. Zelo velik izziv mi je predstavljal nov način planiranja, ki ga bom predstavil in uporabil pri načrtovanju operacij izdelkov v proizvodnji. Skozi nalogo bom predstavil posamezna področja in v zaključku naloge podal model načrtovanja ohišja gonila.
Keywords: zastojni listi, orodna lista, kontrolna karta, operacijska risba, vpenjalna priprava, proces, načrtovanje, nestabilen proces, stabilen proces
Published: 01.06.2011; Views: 1916; Downloads: 216
.pdf Full text (4,15 MB)

10.
Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica