Search the digital library catalog

Abstract: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Keywords: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 929; Downloads: 156
Full text (1,22 MB)

Abstract: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Keywords: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Published in DKUM: 31.01.2020; Views: 1244; Downloads: 239
Full text (1,00 MB)

Abstract: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Keywords: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 972; Downloads: 81
Full text (1,64 MB)

Abstract: V sezoni 2016 je bil narejen poljski poskus, namen katerega je bila analiza možnosti zmanjšanja stopnje napada čebule (sorta 'Ptujski rdeči') od bolezni in škodljivcev z uporabo alternativnih pripravkov za varstvo čebule znamke EM™ (EM-5, EM Naturalnie Aktywny in EM OGROD), ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov. Učinkovitost EM mikrobnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev smo primerjali z nekaterimi pripravki, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi (baker, žveplo, kisle gline, karbonati …), in pripravki, ki jih uporabljamo v integrirani pridelavi. Od povzročiteljev bolezni smo preučevali napad gliv iz rodov Peronospora, Alternaria, Fusarium, Stemphylium, Botrytis in bakterij Erwinia ter Burkholderia, od škodljivcev pa tobakovega resarja (Thrips tabaci L.). Škropilni program, sestavljen iz EM pripravkov, je v primerjavi s kontrolo napad bolezni zmanjšal za 20 do 45 %, alternativni program z ekološkimi pripravki za 50–90 % in integrirani program za 70–96 %. Dosežene stopnje zmanjšanja stopnje napada od resarja so bile bistveno nižje.
Keywords: čebula, bolezni, škodljivci, mikrobiološki pripravki, EM™
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1210; Downloads: 171
Full text (814,54 KB)

Abstract: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Keywords: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1923; Downloads: 295
Full text (1,87 MB)