1. Čustvena inteligentnost vodje kot motivacijski dejavnik zaposlenihAna Digić, 2025, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem organizacijskem okolju je čustvena inteligentnost vodij postala ena ključnih kompetenc, ki pomembno vpliva na delovno klimo, medosebne odnose ter motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Vodje z visoko razvito čustveno inteligentnosti so bolje opremljeni za učinkovito upravljanje s sodelavci, saj znajo prepoznati in ustrezno regulirati lastna čustva ter razumeti čustva drugih. S tem prispevajo k ustvarjanju okolja psihološke varnosti, zaupanja in podpore, kar bistveno povečuje notranjo motivacijo zaposlenih.
Kljub vedno večji prisotnosti čustveno inteligentnega vodenja v organizacijah pa še vedno primanjkuje sistematičnih raziskav, ki bi podrobno analizirale, kako posamezne dimenzije čustvene inteligentnosti, kot so samozavedanje, samoregulacija, empatija, notranja motivacija in socialne veščine, vplivajo na motivacijo zaposlenih in njihovo vedenje na delovnem mestu.
Osrednji namen tega raziskovalnega dela je bil poglobljeno preučiti vpliv čustvene inteligentnosti vodij na motivacijo zaposlenih ter razumeti, kako različne čustvene kompetence vodstva vplivajo na delovno angažiranost, pripadnost, zadovoljstvo pri delu ter pripravljenost za doseganje skupnih ciljev. Raziskava se je osredotočila na identifikacijo ključnih vedenj vodij, ki spodbujajo ali zavirajo notranjo motivacijo kadrov, ter na razvoj priporočil za implementacijo čustveno inteligentnega vodenja v organizacijsko prakso.
Ugotovljeno je bilo, da vodje, ki kažejo visoko stopnjo empatije, samozavedanja in socialnih veščin, pozitivno vplivajo na motivacijsko klimo v podjetju. Rezultati kažejo, da so zaposleni v takšnem okolju bolj pripravljeni prevzemati odgovornost, izražati samoiniciativnost in se identificirati z organizacijskimi cilji. Obenem pa pomanjkanje čustvene inteligentnosti vodij pogosto vodi v nezadovoljstvo, zmanjšano motivacijo ter slabšo delovno učinkovitost.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov ta naloga prispeva k boljšemu razumevanju pomena čustvene inteligentnosti v sodobnem vodenju ter ponuja konkretna priporočila za razvoj vodij, ki bodo sposobni zgraditi motivacijsko spodbudno, psihološko varno in dolgoročno uspešno delovno okolje.
Keywords: čustvena inteligentnost, čustva, motivacija zaposlenih
Published in DKUM: 08.08.2025; Views: 0; Downloads: 39
 Full text (1,29 MB) |
2. Povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo učencev druge triade osnovnošolskega izobraževanja : magistrsko deloSara Štumberger, 2025, master's thesis Abstract: Čustvena inteligentnost je pomemben dejavnik uspešnosti na različnih področjih otrokovega življenja, tudi učnih dosežkov. Zaradi manka raziskav v slovenskem okolju smo preučili povezanost med čustveno inteligentnostjo in učno uspešnostjo pri učencih ter analizirali razlike glede na spol in razred učencev. V raziskavi je sodelovalo 160 učencev drugega izobraževalnega obdobja, iz dveh podravskih osnovnih šol. Učno uspešnost učencev smo pridobili s poročanjem učencev o njihovih zaključnih ocenah, medtem ko smo podatke o čustveni inteligentnosti pridobili s pomočjo kratke oblike samoocenjevalnega vprašalnika TEIQue-SF (angl. Trait Emotional Intelligence Questionnaire-Short Form). Rezultati so pokazali, da se raven splošne čustvene inteligentnosti in dosežki na njenih štirih podlestvicah statistično značilno ne razlikujejo glede na spol in razred. Učenke so v primerjavi z učenci dosegale statistično značilno višjo učno uspešnost, medtem ko razlike med učenci 4., 5. in 6. razreda niso bile statistično značilne. Vse štiri komponente čustvene inteligentnosti (tj. psihološko blagostanje, samonadzor, čustvovanje in sociabilnost) so se med seboj značilno in visoko pozitivno povezovale. Samonadzor in čustvovanje sta bila šibko do zmerno in značilno pozitivno povezana z učno uspešnostjo, med tem, ko so se pozitivne povezave med psihološkim blagostanjem, sociabilnostjo in učno uspešnostjo kazale kot zanemarljive in niso bile statistično značilne.
Keywords: čustvena inteligentnost, učna uspešnost, učenci, razlike med spoloma, razlike med razredi
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,13 MB) |
3. Vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v zasebni in javni organizacijiVesna Stojanović, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v javni in zasebni organizaciji. Namen magistrskega dela je bil raziskati značilnosti vodenja v javni organizaciji in značilnosti vodenja v zasebni organizaciji s poudarkom na čustveni inteligentnosti. V ospredje raziskovanja smo želeli postaviti doživljanje čustvene inteligentnosti s perspektive vodstvenih delavcev. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod: deskriptivno metodo, komparativno metodo ter metodo kompilacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalni pristop. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo se želeli približati konkretnim izkušnjam vodstvenega kadra v zasebni in javni organizaciji, raziskati njihova občutja ter jih lažje spodbuditi izogibanju površinskim odgovorom in raziskati to, kar zaznavajo in doživljajo vsak dan na delovnem mestu. V okviru kvalitativne raziskave smo podatke zbirali z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo smo vključili dve organizaciji – javno in zasebno. Kriterij za udeležbo v raziskavi so izpolnjevale organizacije, ki imajo minimalno pet vodstvenih delavcev. V vsaki organizaciji smo izvedli pet intervjujev. Ugotavljamo, da raziskava pomembnih razlik med organizacijama ni pokazala, kar je v skladu z nekaterimi strokovnimi ugotovitvami, da vodenje kot tako ni pomembno pogojeno le z virom financiranja organizacije, temveč s kulturnimi in socialnimi dejavniki okolja, v katerem organizacija deluje. Ugotavljamo, da je vodenje v osnovi predvsem bolj produkt osebnostnih lastnosti, osebne naravnanosti vodje ter njegovih veščin, posledično tudi njegove stopnje čustvene inteligentnosti kot pa produkt organizacije in virov financiranja.
Naša raziskava temelji na sposobnosti vodje za samooceno vodenja in refleksijo lastnega doživljanja sodelavcev in socialnega okolja svojega delovnega mesta. Predpostavlja, da so udeleženci pri samooceni iskreni. Kot razširitev raziskave predlagamo, da se v raziskavo vključijo tudi zaposleni v posamezni organizaciji.
Keywords: čustvena inteligentnost, vodenje, javni sektor, zasebni sektor
Published in DKUM: 11.04.2023; Views: 539; Downloads: 90
Full text (1,84 MB) |
4. Vpliv čustvene inteligentnosti na odnose z nadrejenimi in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestuMaja Črnič, 2021, master's thesis Abstract: Zaradi hitrega tempa in količine dela danes nista več dovolj samo izobrazba in znanje, temveč tudi to, kako obvladujemo svoja čustva in kako se na delovnem mestu prilagajamo v medsebojnih odnosih. V magistrski nalogi smo prikazali pomembnost delovanja čustvene inteligentnosti pri zaposlenih in raziskali pomen čustvene inteligentnosti posameznika. Namen je bil proučiti mnenje posameznih zaposlenih respondentov o vplivu čustvene inteligentnosti. Cilj naloge pa je bil opredeliti zadovoljstvo pri delu, raziskati povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje pregledali splošno stanje na področju čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi zaposlenih z nadrejenimi. Pregledali smo tudi vpliv čustvene inteligentnosti na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. V tem delu naloge smo pregledali različne teorije posameznih avtorjev o definicijah čustvene inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo ter na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Opredelili smo tudi pojme čustvene inteligentnosti in njene lastnosti. V empiričnem delu smo uporabili metode za zbiranje in generiranje podatkov. Izvedli smo kvantitativno statistično metodo zbiranja podatkov, in sicer anketo. Anketo smo izvedli po metodi »snežne kepe« s pomočjo spletnega orodja 1ka, za analizo dobljenih podatkov pa smo uporabili statistični program SPSS. Zanimalo nas je splošno mnenje o čustveni inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ocenili razvojne trende in aktualne izzive na področju povezave čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi z vodjo in z zadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu.
Ugotovili smo, da je večina anketiranih z visokošolsko izobrazbo, da so korespondenti v večini zadovoljni z medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da imajo dober odnos z vodjo. Respondentom največji dejavnik zadovoljstva predstavlja dober odnos z vodjo.
Ugotovili smo, da čustvena inteligentnost skoraj ne vpliva na dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na stopnjo čustvene inteligentnosti. Ravno tako smo ugotovili, da med moškimi in ženskami ne obstajajo statistično pomembne razlike. Ugotovili smo, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje na delovnem mestu. Respondenti so bili mnenja, da čustvena inteligentnost vodje srednje vpliva na komunikacijo vodje z zaposlenimi. Ugotovili smo tudi, da se stopnja zadovoljstva na delovnem mestu ne razlikuje glede na različne starostne skupine.
Prepričani smo, da smo z raziskavo v nalogi pripomogli k lažjemu razumevanju čustvene inteligentnosti, odnosov z nadrejenimi in zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje z drugimi na delovnem mestu. Morda bi vsak posameznik lahko pri sebi pomislil o svoji čustveni inteligentnosti, še posebej, ker glede na ugotovitve čustvena inteligentnost ni povezana s stopnjo izobrazbe.
Keywords: Čustvena inteligentnost, zadovoljstvo, odnosi, nadrejeni, test čustvene inteligentnosti
Published in DKUM: 07.12.2021; Views: 1250; Downloads: 169
Full text (1,42 MB) |
5. Čustvena intelegentnost študentov pedagogikeTina Žagar, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Keywords: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1021; Downloads: 153
Full text (1,23 MB) |
6. Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega poukaAnja Santl, 2020, master's thesis Abstract: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje.
Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski)
Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Keywords: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 1870; Downloads: 343
Full text (1,33 MB) |
7. Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delomVanda Canjuga, 2020, master's thesis Abstract: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Keywords: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1432; Downloads: 224
Full text (1,35 MB) |
8. Čustvena inteligentnost v selekcijskih postopkihLuka Pirec, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Čustvena inteligentnost je v zadnjih letih postala aparat za lažjo izbiro kandidata v selekcijskih intervjujih. Kadrovska služba bi jo morala vedno več uporabljati. Čeprav so nekateri dvomili v veljavnost raziskav o čustveni inteligentnosti, pa so strokovnjaki, ki raziskujejo čustvene odzive, ugotovili, da s pravilno uporabo testov čustvene inteligentnosti lahko čustvena inteligentnost postavi utemeljeno napoved službene zmogljivosti, vodstvenih sposobnosti in sposobnosti timskega dela.
Popularnost čustvene inteligentnosti, ki so jo potrdile tako empirične kot tudi tehnične raziskave strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem čustvene inteligentnosti, se je izkazala v pogostosti uporabe le-te kot orodja raziskave zaposlenih v organizacijah.
Zaradi pogostosti testa čustvene inteligentnosti se poraja vprašanje, kako se kandidati odzivajo na omenjene teste. Raznolikost v delovni sili je doprinesla k interesu kadrovskih služb, da jo začnejo preverjati. Zaradi razlik med sposobnostmi kandidatov si delodajalci želijo narediti svoje organizacije čim bolj učinkovite.
Naša raziskava raziskuje pogostost uporabe čustvene inteligentnosti, koliko se zaposleni v kadrovskih službah zavedajo pomena čustvene inteligentnosti, kako selekcijski postopki variirajo v zasebnem in javnem sektorju ter koliko se kadroviki počutijo čustveno inteligentne.
Želeli smo raziskati, koliko se kadroviki čutijo čustveno inteligentne in koliko čustveno inteligentnost uporabljajo v samih zaposlitvenih testih. Osredotočili smo se na pomembnost teh testov in pomembnost same inteligentnosti pri izbiri najprimernejšega kandidata.
V teoretičnem delu smo predstavili kadrovsko funkcijo, selekcijske postopke in raziskave na tem področju v domačem okolju in v tujini. Empirični del smo izvedli med štirimi kadroviki v domačih podjetjih, v dveh javnih in dveh zasebnih ustanovah. Postavili smo jim pet vprašanj, da bi karseda najbolje raziskali uporabo in zavedanje čustvene inteligentnosti. Vsi so se zavedali, da bi morali povečati uporabo čustvene inteligentnosti in se sami čutijo, da jo posedujejo.
Sami čutimo in mislimo, da bi se z uporabo testov čustvene inteligentnosti selekcijski postopki še izboljšali, izločili bi kasnejše prepire in probleme, ker bi lahko predvideli dejanja posameznikov.
Keywords: test čustvene inteligentnosti, nov način selekcijskih postopkov, testiranje kandidatov, čustvena inteligentnost kadrovikov
Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 1730; Downloads: 209
Full text (805,54 KB) |
9. Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenciManja Škof, 2016, master's thesis Abstract: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor.
S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Keywords: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1863; Downloads: 244
Full text (1,43 MB) |
10. Validacija slovenske priredbe situacijskih testov razumevanja in uravnavanja čustevNina Jurinec, 2016, master's thesis Abstract: Zanimanje za kvaliteten test, ki meri čustveno inteligentnost je veliko. Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti psihometrične značilnosti dveh novonastalih mer čustvene inteligentnosti kot sposobnosti, to sta Situacijski test razumevanja čustev (STEU) in Situacijski test uravnavanja čustev (STEM). Preverjali smo ustreznost parametrov nalog, zanesljivost testov, strukturo testov in konstruktno veljavnost testov. V ta namen smo izvedli preliminarno raziskavo, fokusno skupino in glavno raziskavo. V glavni raziskavi je sodelovalo 541 študentov (93,9 % žensk in 5,2 % moških) študijskih programov razredni pouk in predšolska vzgoja. Ob testih STEU in STEM smo uporabili še mero kristalizirane sposobnosti, alternativno mero prepoznavanja čustev, osebnostni vprašalnik, podatek o povprečni študijski oceni in za zagotavljanje triangulacije še oceno mentorja o čustveni sposobnosti študenta. Rezultati niso potrdili zanesljivosti in veljavnosti testov STEU in STEM. Problematični so bili predvsem koeficienti diskriminativnosti, zelo šibke korelacije, nizki koeficienti notranje skladnosti in neprimerna delitev strukture testov na več podlestvic. Po drugi strani pa so rezultati pokazali ustrezne indekse težavnosti nalog in nakazali povezanost s kristalizirano inteligentnostjo. Ugotovitve torej kažejo, da testa nista ustrezni meri razumevanja in uravnavanja čustev in da je za oblikovanje mere čustvene inteligentnosti kot sposobnosti potreben celosten in kompleksen pristop.
Keywords: čustvena inteligentnost, STEU, STEM, test sposobnosti, validacija
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 2430; Downloads: 629
Full text (1,44 MB) |
