Search the digital library catalog

Abstract: Zagotavljanje človeških virov je ključen element, ki pomembno vpliva na uspešnost in konkurenčnost podjetij. V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo, kako podjetje X pristopa k zagotavljanju človeških virov, kakšne strategije uporabljajo in kako se soočajo z izzivi in nenehnimi spremembami na trgu dela. Raziskava temelji na teoretičnih osnovah kadrovskega managementa, vključno z metodami pridobivanja, zagotavljanja in ohranjanja človeških virov. Empirični del raziskave zajema analizo intervjuja, kjer smo proučevali njihove prakse in izkušnje. Podjetje X se je v zadnjih petih letih soočalo z različnimi izzivi, kot so prilagajanje hitrim spremembam na trgu dela, krizi po pandemiji covid-19 ter zagotavljanje delovnega ravnovesja med kvaliteto in kvantiteto kadrovske strukture.
Keywords: človeški viri, kadrovski procesi, zagotavljanje človeških virov, kvaliteta človeških virov
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 24; Downloads: 7
Full text (977,78 KB)

Abstract: Trajnostni razvoj prometa postaja postopoma pomembnejši pri izboljšanju učinkovitosti pametnih pristanišč. Pametna pristanišča so širok koncept, ki vsebuje več vidikov pristaniških dejavnosti in ima različne stopnje integracije. Kljub trenutnemu razvoju koncepta pametnih pristanišč sprejemljiva definicija pametnih pristanišč in z njimi povezanih stebrov ter kazalnikov v literaturi ni bila dobro obravnavana. Na podlagi kritičnega pregleda najbolj ponavljajočih se tem v literaturi je bilo očitno, da lahko Egipt služi kot dobra empirična študija, ki predstavlja države v razvoju. Empirična študija je bila izvedena, da bi dokazali uporabnost raziskovalne metode in raziskali njihov trenutni indeks stanja v Egiptu, saj trenutno stanje, ki določa izvajanje pametnih praks v egiptovskem pristaniškem sistemu, ostaja nezadosten zaradi omejenih akademskih raziskav in pomanjkanja literaturo, ki je obravnavala trenutno stanje uspešnosti egiptovskih pristanišč in opredelila glavne izzive za prilagajanje pametnih praks z različnih vidikov. Pregled kaže, da se je v zadnjih letih povečalo število objav na to temo, zlasti v razvitih državah, opaženo je, da to ni dovolj za študij v državah v razvoju. Empirična študija egiptovskega morskega pristanišča je pokazala, da je mogoče digitalizacijo in prakse pametnih pristanišč uspešno prilagoditi. Prilagoditev trajnostnega pametnega pristanišča v Egiptu bo zelo koristna in bo rešila zastoje v pristaniščih in povečala učinkovitost časa, zmanjšala porabo fosilne energije, zmanjšala okoljske vplive plovil in odpravila varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje , kar bo privedlo do tekočega gibanja trgovanja v Egiptu. Izid raziskave je zagotovil uporabni okvir integriranega indeksa pametnih pristanišč, ki zajema različne elemente petih dimenzij pametnih pristanišč in jih povezuje s trajnostno uspešnostjo pristanišča ob upoštevanju stebra digitalizacije, z regresijsko analizo podatkov raziskave, ki preizkuša okvir glede prilagodljivosti trajnostnih in pametnih praks ter pregledati njeno uporabnost na egiptovskem pristanišču, kar velja za glavni znanstveni prispevek te študije. Predstavljen je načrt, ki poudarja glavne ovire in izzive, s katerimi bi se lahko soočila prilagoditev, s predlogi in priporočili za te ovire, da bi sprejeli digitalno preobrazbo v smeri trajnostnega razvoja pametnih pristanišč, da bi razpravljali in sklenili nekatere postopke, ki jih je mogoče prilagoditi za lažjo izvedbo pametne prakse in tehnološko zaposlovanje v egiptovskih pristaniščih. Raziskava zagotavlja avtentičen prispevek k znanju z razvojem celovitega trajnostnega indeksa pametnih pristanišč, ki upošteva naslednja področja: delovanje, okolje, energija, varnost in zaščita ter človeški dejavnik in preizkuša njihov vpliv na trajnostno delovanje pristanišč, ki upošteva digitalizacijo, ki bo bistveni steber. Tako lahko indeks pametnih pristanišč štejemo za prvi indeks, ki izvaja tako kombinacijo študij z razvojem uporabnega okvira, ki ga uporablja za egiptovska pristanišča. Raziskava je pokazala, da bo integrirani indeks pametnih pristanišč povečal pametnost pristaniških procesov in operacij ter vplival na trajnostno uspešnost in njene ravni (ekonomske, socialne in okoljske), saj oblikovalcem politik, direktorjem in administratorjem pomaga ohranjati tokove svojih procesov v učinkovit način z zmanjševanjem emisij porabe, onesnaževanja, stroškov in časa, zagotavljanjem ocene tveganja, produktivnosti, hitrosti, varnosti, varnosti, fleksibilnosti in znanja v procesih odločanja. Sprejetje trajnostnih pametnih pristanišč v Egiptu bo zelo koristno in bo rešilo zastoje v pristaniščih in povečalo učinkovitost časa, zmanjšalo porabo fosilne energije, zmanjšalo okoljske vplive plovil in odpravilo varnostne/zaščitne izzive, s katerimi se soočajo ladje, kar bo vodilo do pretočnosti v trgovalnem gibanju v Egiptu. Države v razvoju lahko sprejmejo okvir za olajšanje izboljšanja njihove trajnostne uspešnosti pametnih pristanišč
Keywords: trajnost, pomorski promet, pametna pristanišča, ključni kazalniki uspešnosti in človeški viri
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 541; Downloads: 47
Full text (3,90 MB)

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu izpostavljamo teoretična spoznanja o načrtovanju dela in delovnega časa zaposlenih, v drugem pa smo izvedli empirično raziskavo v podjetju IKEA. Problem vidimo v tem, kako učinkovito načrtovati delovni urnik zaposlenih, tako da so upoštevane potrebe podjetja ter želje in potrebe zaposlenih. Načrtovanje delovnega urnika je kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, kot so zakonski predpisi, delovni pogoji ipd. Zaradi številnih omejitev je izziv najti optimalno rešitev, ki zadovoljuje vse vpletene strani. Načrtovanje delovnega urnika mora zagotoviti ustrezno ravnotežje med delovnim časom in počitkom ter lahko pozitivno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili, da so se fleksibilnost in predvidljivost urnika izkazali kot ključni dejavniki, ki prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih, ter da pristop upoštevanja razpoložljivih virov kaže na dobro upravljanje urnika zaposlenih in ustvarjanje ugodnega delovnega okolja. Živimo v času, v katerem so človeški viri v organizaciji najpomembnejši vidik in zadovoljni zaposleni konkurenčna prednost. Po drugi strani pa managerji, ki dobro poznajo svoje podrejene, njihove želje in zasebno življenje, vedo, na kakšen način spodbujati in motivirati zaposlene pri delu ter jih na ta način ohranjati.
Keywords: delovni čas, urnik dela, upravljanje časa, organizacija dela, človeški viri
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 481; Downloads: 49
Full text (3,33 MB)

Abstract: Dandanes ima management talentov vedno pomembnejšo vlogo v organizacijah, kjer se trudijo pridobiti in zadržati talentirane posameznike. Talenti veljajo za eno glavnih gonil organizacijske uspešnosti in področje managementa talentov je postalo ključno za doseganje ciljev ter učinkovitosti. Talenti v organizacijah so potrebni in pogosto predstavljajo ključno točko strategije, ki vpliva na zagotavljanje konkurenčne prednosti. Management talentov je v organizacijah potreben za uspeh, doslednosti in učinkovitost. Prav zaradi tega smo se v magistrskem delu odločili raziskati danes eno pomembnejših področij v okviru managementa človeških virov, in sicer management talentov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na področje managementa talentov in natančno opisali različne definicije, proces in prednosti managementa talentov ter se tudi dotaknili področja globalnega managementa talentov. Na začetku opisali management človeških virov, strateški management človeških virov in management talentov in ugotovili, da gre za medsebojno povezana področja, ki delujejo v soodvisnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pojem talenta, ki predstavlja pomemben člen managementa talentov in s katerim se srečujemo že od leta. Skozi obravnavo talenta smo opisali pomembne aktivnosti za prepoznavanje, privabljanje, razvoj in zadržanje talentiranih zaposlenih. Podjetja morajo pozornost posvečati tako podobi delodajalci, kot dobremu »onboarding procesu, učinkoviti komunikaciji, kot tudi zagotavljanju različnih izobraževanj in usposabljanj za razvoj ter nefinančnih in finančnih nagrad, če si želi v svoje vrste privabiti in tudi zadržati talentirane zaposlene. Nato smo obravnavali področje in različne opredelitve management talentov in spoznali, da je management talentov pomemben tako za organizacijo, kot posameznika. Za organizacijo ima številne prednosti, kot so povečanje prihodkov, zmanjšanje stroškov, bolj učinkovita proizvodnja in višja kakovost. Posamezniki, ki so prepoznani kot talenti pa so navadno vključeni tudi v različne programe razvoja in imajo številne ugodnosti. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v podjetju X, ki se ukvarja z bančnimi storitvami. Podjetje ima sedež v Avstriji in zaposluje več kot 1.100 ljudi ter posluje tako v Avstriji, kot tudi v Sloveniji, na Hrvaškem in Slovaškem. V raziskavo smo vključili zaposlene, ki opravljajo delo na območju Slovenije. Z anketnim vprašalnikom smo preverili, kako zaposleni v izbranem podjetju ocenjujejo aktivnosti za razvoj in zadržanje talentiranih zaposlenih in ali je njihova ocena povezana z namero, da ostanejo v podjetju. Zanimalo nas je tudi, ali ženske boljše ocenjujejo aktivnosti za spodbujanje razvoja kot moški. To nas je zanimalo iz razloga, saj imajo v podjetju razvit program za razvoj žensk. Temeljne ugotovitve magistrskega dela so, da tisti anketirani, ki v povprečju bolje ocenjujejo aktivnosti za razvoj in zadržanje talentiranih zaposlenih, tudi izkazujejo višjo stopnjo namere ostati v podjetju. Spoznali smo tudi, da ni bilo razlik v ocenjevanju aktivnosti za spodbujanje razvoja talentov med ženskami in moškimi. Na koncu magistrskega dela smo rezultate oziroma ugotovitve komentirali in podali predloge.
Keywords: Management talentov, talent, management človeških virov, zadržanje talentov, razvoj talentov, človeški viri.
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 756; Downloads: 236
Full text (2,33 MB)

Abstract: Za uspešnim podjetjem stoji sistem upravljanja s človeškimi viri, ki jim omogoča razvoj, izobraževanje in to v smislu inovativnosti, ustvarjalnosti, motiviranosti. Priznavanje človeških virov kot najpomembnejše premoženje organizacije pomeni ustrezno ravnanje z njimi. To je navsezadnje ključ do uspeha. Tudi ko gre za konkurenčne prednosti podjetja, mnogi avtorji priznavajo, da imajo pri tem ključno vlogo kakovostni človeški viri. Treba je razumeti, da veliko novosti, novih situacij, ki motijo našo stabilnost, ne bodo minile. Prihajale bodo vedno nove, drugačne. Izzivi bodo težji. Druga polovica 20. stoletja je na gospodarskem in drugih področjih prinesla popolnoma neslutene spremembe in izzive, ki so močno spremenile ustroj in delovanje celotnega sveta. Priča smo bili razvoju na številnih področjih, pri katerih še posebej izstopa informacijsko komunikacijska tehnologija in seveda razvoj interneta. Zaradi vseh teh sprememb lahko danes upravičeno rečemo, da imamo svet na dlani. Ob boku globalnega razvoja pa predvsem v zadnjem desetletju intenzivno poteka še en izjemno pomemben proces, ki močno vpliva na naše bivanje in delovanje – digitalizacija. Digitalizacija je omogočila, da so informacije začele potovati s svetlobno hitrostjo. S tem je začela ustvarjati hitre in nenehne družbene premike, ki se jim moramo ustrezno prilagoditi, če želimo, da bo naše podjetje v prihodnosti še obstalo na trgu. To prinaša številne izzive predvsem že uveljavljenim tradicionalnim srednjim in večjim podjetjem. A na drugi strani digitalizacija in globalizacija odpirata tudi ogromno priložnosti. Zdaj so se vse hitreje začele razvijati tudi digitalne tehnologije, ki močno vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo in družbo. Digitalna revolucija spreminja ustroj tega sveta in pred tem si ne smemo več zatiskati oči. V tem trenutku lahko zagotovo rečemo, da je zdaj digitalizacija tista, ki poganja globalizirani svet. Z njo pa se moramo intenzivno in sistematično ukvarjati, saj lahko le na tak način tako pomemben proces obrnejo podjetja sebi v prid. Misel usmeritve razmišljanja dane naloge je v tem, da v vsej tehnologiji, razvoju, internacionalizaciji navkljub, ne smemo pozabiti na najpomembnejše – človek je vrednota in ne potrošni material.
Keywords: človeški viri, globalizacija, digitalizacija, ekonomska globalizacija, tehnološka revolucija.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 1224; Downloads: 283
Full text (1,44 MB)