1. Vpliv države izvora na nakupno vedenjeKatja Kojc, 2024, master's thesis Abstract: Koncept države izvora blagovne znamke se nanaša na državo, ki je najtesneje povezana z blagovno znamko. Ta koncept pomembno vpliva na potrošnikove preference in nakupne odločitve, ki jih oblikujejo dojemanje kakovosti, kulturne povezave in tržne strategije. Zgodovinsko gledano so blagovne znamke že tisočletja vezane na kraj izvora, saj prve oblike znamčenja segajo v čas antičnih civilizacij. Sčasoma se je pomen izvora pri znamčenju razvijal, zlasti v času industrijske revolucije in vzpona množičnega trženja. Danes imajo oznake »made in« ključno vlogo pri potrošnikovem zaznavanju, pogosto so povezane z zaznano kakovostjo in pristnostjo izdelkov. Države ščitijo te označbe, da bi povečale vrednost svojih nacionalnih blagovnih znamk. Poleg tega koncepti, kot sta »halo učinek« in etnocentrizem potrošnikov, dodatno vplivajo na vpliv porekla blagovne znamke na nakupno vedenje. Blagovne znamke in države uporabljajo te zaznave za tržno pozicioniranje in zvestobo potrošnikov.
Keywords: Država izvora, Nakupno vedenje, Etnocentrizem, Halo učinek
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (2,18 MB) |
2. Nakupno vedenje potrošnikov vina v povezavi z etnocentrizmom : doktorska disertacijaVita Petek, 2022, doctoral dissertation Abstract: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Keywords: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 843; Downloads: 156
Full text (3,18 MB) |
3. Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcevMaja Camlek, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev.
V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu.
V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Keywords: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1259; Downloads: 175
Full text (3,35 MB) |
4. Mnenje slovencev in avstrijcev o izdelkih narejenih v sloveniji in avstrijiIlire Rizvanaj, 2018, master's thesis Abstract: Analiza nakupnega vedenja proučuje porabnikovo vedenje, ki ga lahko opredelimo kot čustvovanje in spoznavanje, kadar so izpostavljeni dražljajem v okolju (npr. oglaševanje, modni trendi).
Porabniki večinoma ocenjujejo kakovost izdelka na osnovi izvora države. Raziskave so potrdile, da porabniki bolje vrednotijo izdelke iz lastne države kot pa iz tuje države.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge smo opredelili analizo nakupnega vedenja, vedenje potrošnikov, različne vplive na nakupno odločanje porabnikov, ter tudi koncept države izvora izdelka, tukaj smo natančneje opredelili poreklo blaga, zaznavo izvora blaga, etnocentrizem in povezavo med podobo države in lastnosti porabnikov. V empiričnem delu smo preučevali mnenje Slovencev in Avstrijcev o izdelkih narejenih v Sloveniji in Avstriji. S pridobljenimi rezultati ankete smo primerjali odgovore slovenskih in avstrijskih respondentov ter tako potrdili ali ovrgli naše zastavljene hipoteze.
Zanimalo nas je predvsem ali obstaja razlika v oceni kakovosti med slovenskimi in avstrijskimi izdelki pri slovenskih in avstrijskih respondentih. Naprej so anketiranci odgovorili, kako pomembni so jim naslednji dejavniki: država izvora izdelka, kakovost izdelka in »izkušnja z izdelkom«, ki vplivajo na odločitve pri vrednotenju in nakupu izdelkov. Nato so ocenjevali kakovost izdelkov, ki so izdelani v Sloveniji in Avstriji. Na koncu pa so ocenjevali kakovost prehrambnih izdelkov, ki so izdelani v Sloveniji in Avstriji ter alkoholne pijače, ki so izdelane oz. pridelane v Sloveniji in Avstriji.
Skozi celotno raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v oceni kakovosti med oceno izdelkov izdelanih v Sloveniji in Avstriji pri slovenskih in avstrijskih respondentih. Če povzamemo vse naše ugotovitve, vidimo, da slovenski anketiranci bolje vrednotijo »svoje« izdelke, ki so izdelani v Sloveniji. Prav tako lahko trdimo za avstrijske respondente, da bolje vrednotijo izdelke, ki so izdelani v Avstriji.
Keywords: Analiza nakupnega vedenja, vedenje potrošnikov, zadovoljstvo potrošnikov, koncept države izvora izdelka, etnocentrizem, podoba države izvora.
Published in DKUM: 28.08.2018; Views: 1133; Downloads: 93
Full text (1,23 MB) |
5. POMEMBNOST DRŽAVE IZVORA IN ETNOCENTRIZEMKatja Duh, 2015, master's thesis Abstract: Sodoben način življenja, globalizacija, razvoj tehnologije, porast kupne moči, so poleg drugih dejavnikov privedli do tega, da lahko odjemalec izbira med različnimi izdelki. Zato je potrebno dobro vedeti, kaj odjemalec želi, in poznati njegovo vedenje. Ko se odločimo za nakup, smo vključeni v proces odločanja, v katerem poteka mnogo aktivnosti. Med drugim odjemalci zbirajo podatke o izdelkih, med katere sodijo cena, kakovost, prodajni pogoji, garancija in podobno. Pomembna dejavnika sta tudi država izvora in blagovna znamka. Količina in pomembnost podatkov je odvisna od tega, kakšne izdelke odjemalci iščejo. Dejavnik države izvora je bil skozi desetletja preučevan s strani številnih avtorjev, skladno z razvojem pa se pomen tega dejavnika spreminja.
Država izvora in ekonomski etnocentrizem sta na določen način povezana pojma, zato smo v delo zajeli tudi slednjega. Ekonomski etnocentrizem lahko opredelimo kot prepričanje, da je kupovanje uvoženih izdelkov napačno, da škoduje domačemu gospodarstvu in povzroča brezposelnost. Seveda na ta pojav vpliva vrsta različnih predhodnikov, kot sta sociopsihološki in demografski, ter ekonomsko in politično okolje.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili nakupno vedenje in raziskovanje porabnikov, opredelili proces nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Nato smo opredelili državo izvora in podobo države, ter obravnavali blagovno znamko v povezavi z državo izvora. V nadaljevanju smo opredelili ekonomski etnocentrizem, ter njegove predhodnike in posledice. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili instrument za merjenje ekonomskega etnocentrizma, ki smo ga uporabili v raziskavi.
V raziskovalnem delu smo preučevali pomembnost dejavnika države izvora, tudi v primerjavi z blagovno znamko, in pri katerih izdelkih ima dejavnik države izvora močnejši vpliv na nakupno namero. Preverili smo etnocentrično naravnanost slovenskih odjemalcev in primerjali vpliv etnocentrizma z dejansko nakupno namero izbranih izdelkov različnih blagovnih znamk. Na koncu smo preučili še razlike v etnocentrični naravnanosti ciljnih skupin in razlike glede pomembnosti države izvora izdelka med ciljnimi skupinami. V raziskavo smo vključili tri izdelke različnih tehnoloških zahtevnosti, čokolado, obutev in gospodinjski aparat.
Ugotovili smo, da država izvora na splošno ni tako pomemben dejavnik, ki bi vplival na nakupne namere odjemalcev, v primerjavi z ostalimi dejavniki, ki smo jih v delu obravnavali. Prav tako dejavnik države izvora pri visoko tehnoloških izdelkih, v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi izdelki, nima močnejšega vpliva na nakupno namero. Prav tako smo ugotovili, da ima dejavnik države izvora pri domačih izdelkih močnejši vpliv na nakupno namero, dejavnik blagovne znamke pa močnejši vpliv pri tujih izdelkih. Iz tega lahko ugotovimo, da so slovenski odjemalci etnocentrično naravnani. Tudi etnocentrična naravnanost je različna od dejanske pripravljenosti na nakupno namero. V raziskavo smo zajeli tri ciljne skupine, študente, delovno aktivne in upokojence. Ugotovili smo, da je pri teh skupinah pomembnost dejavnika države izvora različna, prav tako pa med skupinami obstajajo razlike v etnocentrični naravnanosti.
Keywords: Nakupno vedenje, država izvora izdelka, podoba države, blagovna znamka, ekonomski etnocentrizem, predhodniki etnocentrizma.
Published in DKUM: 08.09.2015; Views: 2581; Downloads: 246
Full text (1,85 MB) |
6. REPREZENTACIJA VZHODNE EVROPE V BRITANSKIH MEDIJIHAna Györkös, 2010, undergraduate thesis Abstract: Reprezentacijo Vzhodne Evrope v zahodnih in britanskih medijih že od razsvetljenstva naprej zaznamuje barbarizem kot nasprotje civiliziranosti. Vzhodna Evropa je “drugi”. V delu ugotavljamo, da sta k temu precej prispevala tudi zahodni kolonializem in sovjetska nadvlada.
Preučevanje teoretskih virov o zgodovini Vzhodne Evrope (npr. del Marie Todorove in Larryija Wolfa) pokaže, da je to območje še vedno videno skozi prizmo predsodkov in stereotipov. Celo sodobnim konceptom, kot je koncept združene Evrope lahko spodleti pred etnocentrizmom, saj so države članice z vzhoda pretežno videne kot vir poceni delovne sile za članice na zahodu.
V času vse večje krize identitete tradicionalnih medijev in stopnjevanja globalnega kapitalizma britanski mediji Vzhodno Evropo pokrivajo pretežno z gospodarskimi in manj s političnimi analizami. Poleg tega je poročanje britanskih novinarjev močno obarvano z zaskrbljenostjo glede naraščajoče imigracije iz vzhodnoevropskih držav.
V nalogi ugotavljamo, da je trenutna reprezentacija Vzhodne Evrope v britanskih medijih na razpotju, na katerem po eni strani ekonomska kriza ogroža že tako omejen obseg poročanja, po drugi strani pa naraščajoči obseg državljanskega novinarstva ob vse boljših tehničnih možnostih ponuja nove priložnosti, da bi lahko Zahod uzrl Vzhod v novi luči
Keywords: Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa, stereotipi, sodbe, etnocentrizem, mediji.
Published in DKUM: 04.05.2011; Views: 7846; Downloads: 140
Full text (1,54 MB) |
