| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 664
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Odložitev šolanja pri predšolskih otrocih
Špela Potočnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Danes se starši in predvsem vzgojiteljice predšolskih otrok dostikrat srečujejo z odložitvijo šolanja pri predšolskih otrocih. Le–ta je včasih dobra za otroka, drugič pa mu lahko škoduje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen vrtec kot ustanova in njegova pomembna naloga za razvoj predšolskega otroka. Podrobneje je opisan tudi vstop v osnovno šolo in možnosti odložitve šolanja pri predšolskem otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o odložitvi šolanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev o tem. Vzorec zajema starše, ki imajo otroke vključene v Vrtec Velenje. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani v programu SPSS. Zanimalo nas je, ali starši razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku glede na starost staršev, spol otroka in glede na čas obiskovanja vrtca. Ugotovljeno je bilo, da starši v skoraj polovici primerov ne razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku. Kljub temu pa so rezultati pokazali, da nekaj manj kot polovica staršev je odložila šolanje pri svojem otroku, pri čemer so bili pobudniki sami.
Keywords: Predšolski otrok, starši, vrtec, osnovna šola, odložitev
Published: 28.11.2018; Views: 1022; Downloads: 175
.pdf Full text (864,11 KB)

82.
Vrste in oblike medvrstniškega nasilja v vrtcu in prvi triadi osnovne šole
Nastja Topolovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil podrobneje spoznati medvrstniško nasilje in razširjenost tega v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisano, kaj sta nasilje in agresija, pojasnjen je pomen besede »bullying«. Podrobneje so predstavljeni medvrstniško nasilje, vrste in oblike omenjenega nasilja, izpostavljeni so udeleženci nasilja ter kakšno vlogo igrata starost in spol v povezavi z vrstniškim nasiljem, podane so lastnosti posameznih udeležencev, da bi se s tem omogočilo boljše zaznavanje omenjene problematike. V delu je predstavljeno, kako pomagati žrtvi in nasilnežu. V empiričnem delu je bila s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedena raziskava o medvrstniškem nasilju v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji prvega, drugega in kombiniranega oddelka in učitelji, ki so zaposleni v nižjih razredih osnovne šole. S pomočjo raziskave se je ugotavljalo, ali anketiranci zaznavajo medvrstniško nasilje pri otrocih, s katerimi delajo, katere oblike nasilja najpogosteje zaznavajo, kateri so najpogostejši vzroki vrstniškega nasilja, kaj storijo v primeru, ko zaznajo medvrstniško nasilje. Anketirance se je povprašalo tudi po njihovem mnenju in pogledu na omenjeno nasilje. Zbrani podatki so bili obdelali v programu SPSS. V delu so bile postavljene tudi štiri hipoteze. Hipoteza 1, ki pravi, da se medvrstniško nasilje pogosteje pojavlja pri otrocih v prvi triadi osnovne šole kot v vrtcu, je bila ovržena. Hipoteza 2, ki pravi, da se fizično nasilje pogosteje pojavlja pri dečkih, je bila delno potrjena, hipoteza 3, ki pravi, da se pri mlajših otrocih v vrtcu pogosteje pojavlja fizično nasilje kot pri starejših otrocih v vrtcu in pri otrocih v šoli, je bila ovržena, hipoteza 4, ki pravi, da se pri otrocih v osnovni šoli pogosteje pojavlja psihično nasilje, pa je bila delno potrjena. Prikazani so tudi rezultati in interpretacije anketnega vprašalnika.
Keywords: Medvrstniško, nasilje, nasilneži, otroci, šola, vrtec, žrtve.
Published: 28.11.2018; Views: 701; Downloads: 170
.pdf Full text (1,29 MB)

83.
Medpredmetno povezovanje matematike in fizike
Magdalena Sovič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Keywords: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Published: 28.11.2018; Views: 526; Downloads: 110
.pdf Full text (4,47 MB)

84.
Neposredno usmerjanje učencev k uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v matematičnih učbenikih na predmetni stopnji osnovne šole
Jožica Škofič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v matematičnih učbenikih od 6. do 9. razreda osnovne šole. Za raziskavo smo izbrali dva tiskana učbeniška kompleta in en interaktivni učbeniški komplet. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se najprej posvetimo razširjenosti uporabe IKT, zlasti v Sloveniji in pri pouku matematike. Nato predstavimo nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba različne IKT pri pouku matematike in doma, ter pričakovanja in smernice učnega načrta za matematiko v osnovni šoli glede smiselne uporabe IKT. V empiričnem delu najprej predstavimo raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologijo, ki je bila uporabljena pri raziskavi, nato pa dobljene rezultate analize preučenih učbenikov, ki jih za lažjo interpretacijo predstavimo z diagrami. V okviru analize raziščemo, kako množično se pojavlja neposredno usmerjanje k uporabi različne IKT v učbeniških kompletih, pri katerih vsebinah je najpogostejša in s kakšnim namenom nastopa pri pouku matematike in samostojnem delu učencev doma. V sklepu povzamemo glavne ugotovitve raziskave in navedemo morebitne predloge učiteljem za uporabo IKT pri pouku ter avtorjem za vključevanje IKT v učbenike na podlagi smernic iz učnega načrta.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, pouk matematike, matematični učbeniki, osnovna šola
Published: 21.11.2018; Views: 696; Downloads: 38
.pdf Full text (4,84 MB)

85.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Keywords: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Published: 21.11.2018; Views: 679; Downloads: 107
.pdf Full text (4,85 MB)

86.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Keywords: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Published: 21.11.2018; Views: 578; Downloads: 107
.pdf Full text (1,97 MB)

87.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published: 20.11.2018; Views: 1009; Downloads: 365
.pdf Full text (2,11 MB)

88.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih učencev v osnovnih šolah
Katja Pinterič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opredelili in razjasnili uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Teoretični del zajema opredelitev neobveznih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter povezavo med njimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu štirih šol Podravske regije. Dve šoli sta bili mestni in dve primestni. Zanimalo nas je, ali med njimi obstajajo razlike v uporabi IKT. Da bi dobili čim bolj širok pogled, smo uporabili dva ločena anketna vprašalnika, enega za učence in enega za učitelje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učenci in učitelji v osnovnih šolah pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo IKT in v kolikšni meri. Med drugim smo raziskali, kakšno je mnenje učencev in kakšne so njihove želje glede uporabe IKT. Pri učiteljih nas je zanimalo, ali so pri rednem pouku bolj konservativni glede uporabe IKT kot pri neobveznih izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učenci primestnih šol pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih v enaki meri uporabljajo IKT kot učenci mestnih šol, da učitelji IKT pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo manj kot pri rednem pouku in da si učenci na splošno želijo več uporabe IKT.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), neobvezni izbirni predmeti, interesne dejavnosti, osnovna šola
Published: 24.10.2018; Views: 369; Downloads: 84
.pdf Full text (1,77 MB)

89.
Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli
Laura Rožman Krivec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Keywords: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Published: 16.10.2018; Views: 931; Downloads: 159
.pdf Full text (2,99 MB)

90.
Idejna zasnova nove glasbene šole v lendavi
Gregor Vida, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja glasbenega in baletnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na glasbeno izobraževanje, akustiko, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi tako predstavim prostorski problem glasbenega izobraževanje v Lendavi ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za novo glasbeno šolo. Umestitev nove glasbene šole, poleg prostorske problematike, rešuje tudi nedefiniran, neprimerno oblikovan, vendar kvaliteten odprt prostor v mestnem središču. Nova glasbena šola je umeščena v ožje mestno jedro, nasproti kulturnega doma in v neposredni bližini sinagoge. Med temi tremi kulturno-izobraževalnimi ustanovami se ustvari nov trg, katerega le- te definirajo in bogatijo s programom. Zahodni rob trga definira daljša nadstrešnica, ki služi izvajanju najrazličnejših programov – tržnice, kulinaričnih dogodkov, sejmov, prireditev. Središče mesta Lendave s tem pridobi novo kulturno središče, ki je arhitekturno, urbanistično in družbeno izpopolnjeno – prostor, vreden zadrževanja in ne samo prehajanja. Predlagana celostna rešitev za območje ob Župančičevi ulici bo tako pripomogla k revitalizaciji mestnega središča Lendave ter prebivalcem omogočila predvsem kakovostni javni prostor in nenazadnje tudi dostojen prostor za učenje glasbe in baleta.
Keywords: Lendava, glasbena šola, glasba, balet, arhitektura
Published: 12.10.2018; Views: 888; Downloads: 314
.pdf Full text (81,65 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica