| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 664
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurja
Damjana Flisar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Keywords: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Published: 19.07.2019; Views: 435; Downloads: 51
.pdf Full text (3,99 MB)

62.
Vrstniško nasilje v srednjih šolah na gorenjskem
Amadeja Teraž, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja raziskavo o razširjenosti vrstniškega nasilja v srednjih šolah na Gorenjskem. Za ugotavljanje slednjega smo si zastavili šest raziskovalnih vprašanj, ki so temelj našega dela. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Prvi del vključuje uvod, opredelitev vrstniškega nasilja, njegove pojavne oblike, udeležence v vrstniškem nasilju, vpliv šole na pojav in vlogo policije pri preprečevanju vrstniškega nasilja ter na koncu še raziskave iz domačega in tujega okolja. V drugem delu so predstavljeni opis vzorca in vprašalnika, raziskovalni del ter pridobljeni rezultati s pomočjo statističnih analiz. V analizo je bilo tako vključenih 127 srednješolcev in srednješolk iz različnih srednjih poklicnih in tehničnih šol ter gimnazij na območju Gorenjske, ki so prostovoljno in v celoti izpolnili anketo. Rezultati raziskave so nam podali zanimivo in obenem tudi skrb vzbujajočo sliko o razširjenosti vrstniškega nasilja na sončni strani Alp. Čeprav iz vsega sveta poročajo o porastu nasilja med mladimi (najnovejše raziskave namreč kažejo, da je trpinčen ali ustrahovan vsak tretji najstnik), smo z našo raziskavo ugotovili, da je na Gorenjskem žrtev nasilja s strani sovrstnikov celo vsak drugi (55,1 %) srednješolec oziroma srednješolka. Na tej točki se poraja vprašanje, kaj storiti, da bi se nasilje med mladimi v bodoče zmanjšalo? Možnosti je seveda veliko: od poostrenih pravil, tesnejšega stika s starši, individualnega dela s problematičnimi najstniki do ozaveščanja mladih o nasilju in soočanju z njim. Kateri izmed pristopov je pravi, seveda predstavlja izziv za vse, ki so vključeni v izobraževalni sistem, vendar je dolžnost pedagoških delavcev in tudi nas, bodočih policistov oziroma kriminalistov, da jim zagotovimo varno okolje, kjer se bodo lahko nemoteno razvijali in s tem zrasli v zdrave odrasle osebnosti.
Keywords: magistrska dela, nasilje, povzročitelji, preprečevanje, raziskave, šola, vrstniki, žrtve
Published: 21.06.2019; Views: 465; Downloads: 54
.pdf Full text (1,37 MB)

63.
Primerjava slovenskega in finskega osnovnošolskega sistema
Alja Kosem, 2019, master's thesis

Abstract: Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Po mednarodnih raziskavah in merilih (TIMSS in PISA) finski otroci dosegajo najboljše rezultate, a finskega uspeha žal ni mogoče prenesti v naše okolje in pričakovati, da bo deloval, saj predstavlja rezultat dolgoletnega razvoja. Na podlagi primerjave slovenskega in finskega šolskega sistema smo v magistrskem delu izpostavili pozitivne strani obeh ter tiste elemente finskega šolskega sistema, o katerih bi bilo smotrno razmisliti in jih v prihodnosti morda vpeljati v slovenski šolski sistem ter ga na ta način dograditi. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj šolskega sistema v Sloveniji po posameznih obdobjih, temelječ na letnicah in mejnikih, ki so zaznamovali osnovno šolstvo v preteklosti in danes. Sledi pregled razvoja šolstva na Finskem, katerega namen je zagotoviti ozadje, da bi pojasnili, kako lahko Finska predstavlja model izobraževanja drugim državam. V nadaljevanju smo se osredotočili na posamezna področja osnovnošolskega sistema v Sloveniji in na Finskem, kjer smo podrobno opisali njune značilnosti ter posledično spoznali, v čem sta si izobraževalna sistema podobna in kje obstajajo ključne razlike med njima.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, primerjava, osnovna šola, razvoj šolstva
Published: 28.05.2019; Views: 1111; Downloads: 313
.pdf Full text (1,09 MB)

64.
Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci
Klaudija Perko, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Prometno-varnostni načrt Osnovne šole Apače in podružnične Osnovne šole Stogovci je sestavljeno iz treh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vzgojo o prometu, na razvojne značilnosti otrok, na njihovo razumevanje prometa, na izobraževanje o prometu in seveda tudi na statistiko prometnih nesreč v Evropi, Sloveniji in v apaškem okolišu. V empiričnem delu smo anketirali učence od prvega do devetega razreda ter njihove starše in učitelje. Z rezultati smo želeli oceniti varnost oziroma nevarnost šolskih poti. V praktičnem delu smo se osredotočili na predvidena nevarna mesta in predvsem na avtobusna postajališča ter na podlagi dobljenih rezultatov ob koncu izdelali tudi prometno-varnostni načrt. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da obstajajo nekatera potencialno nevarna mesta. Ugotovili smo tudi, da je avtobusnim postajališčem treba dati poseben poudarek, saj so le-ta po večini brez čakališč, nevarno pa je tudi ustavljanje avtobusa ali šolskega kombija na cestišču. Prav tako smo ugotovili, da bankine ob glavnih cestah niso urejene, kakor tudi ne pločniki in kolesarske steze.
Keywords: prometno-varnostni načrt, varnost otrok, osnovna šola, prometna vzgoja, avtobusne postaje
Published: 10.05.2019; Views: 400; Downloads: 87
.pdf Full text (15,64 MB)

65.
Izvajanje preventivnih projektov policije na osnovnih šolah
Andrej Jordan, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo z naslovom Izvajanje preventivnih projektov Policije na osnovnih šolah obravnava problematiko izvajanja preventivnih projektov policije na osnovnih šolah in predstavlja nekatere možne rešitve pri izvajanju nekaterih preventivnih projektov policije na osnovnih šolah. Zagotavljanje varnosti prebivalcev oziroma državljanov je ena izmed bistvenih nalog policije. To nalogo poskušajo policisti in kriminalisti opravljati predvsem s klasičnimi policijskimi nalogami. Skozi čas pa se kot ena pomembnejših oblik dela pri zagotavljanju varnosti vse bolj razvija in uveljavlja tudi oblika dela, ki se imenuje v skupnost usmerjeno policijsko delo. Vloga navedene oblike dela oziroma njen namen je predvsem preventivno delovanje in preprečevalna vloga. Z dobro opravljenim preventivnim delom se lahko bistveno zniža stopnjo ogrožanja varnosti državljanov in izboljša ugled policije v širši javnosti. Iz tega izhaja, da lahko občani, »oboroženi« z znanjem in pravilnimi informacijami sami naredijo veliko, da se izognejo škodljivim posledicam kaznivih dejanj ali prekrškov. Z izkušnjami s preventivnim delovanjem domače in tujih policij se preventiva v zadnjem času močno razvija in dobiva vse večji pomen. Vsekakor se je potrebno vse močneje zavedati, da je v skupnost usmerjeno delo policije nujno potrebno za doseganje uspešnosti in učinkovitosti policije, prav tako pa se na tak način dosega boljša podpora širše javnosti. Prav tako je potrebno zavedanje, da policija brez podpore državljanov oziroma brez pridobivanja informacij s strani občanov težko oziroma ne more delovati. Za strokovno in uspešno opravljanje preventivnih nalog policije je potrebno, da so policisti, ki jih opravljajo, strokovni, izkušeni, prilagodljivi in samoiniciativni, saj lahko le tako svoje preventivne naloge opravljajo uspešno. Namen diplomskega dela je predstavitev dela vodij policijskih okolišev pri izvajanju nekaterih preventivnih projektov policije na osnovnih šolah.
Keywords: diplomske naloge, policija, preventiva, preventivni projekti, osnovna šola, policijsko delo v skupnosti
Published: 19.04.2019; Views: 515; Downloads: 69
.pdf Full text (1,17 MB)

66.
Korupcija v šolah vožnje
Boštjan Colarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Korupcija se dandanes pojavlja v različnih oblikah in razsežnostih, ki segajo od samih vrhov političnih oblasti, do neposrednih uporabnikov storitev državnega aparata. V diplomskem delu je predstavljen pojem korupcije v povezavi s t. i. »sistemsko korupcijo« in korelacijo z izvajanjem dodatnih usposabljanj za voznike začetnike. Odkrite nepravilnosti pri izvajanju usposabljanj so se pojavljale po sprejetju novih načinov izobraževanj v Zakonu o voznikih leta 2010, kar je bilo tudi vodilo pri raziskovanju poteka sprejetja zakonodaje na tem področju, v primerjavi z ureditvami v nekaterih drugih državah Evropske unije. Po opravljenih raziskavah zakonskih ureditev držav in zaključkih pravnomočnih sodb v Republiki Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da so bila zakonodajna pravila ob začetku sprejetja nove zakonodaje na področju usposabljanja voznikov pomanjkljiva, kar je omogočalo izkoriščanje sivih polj pri izvajanju nadzora, vendar pa se temeljne oblike izobraževanj voznikov začetnikov bistveno ne razlikujejo od izobraževanja v drugih državah Evropske unije. Naknadni popravki zakonodaje v Republiki Sloveniji so okrepili mehanizme nadzora z namenom preprečevanja izvajanja nepravilnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi bilo za povezavo med sprejetjem zakonodaje v letu 2010 in sistemsko korupcijo, potrebno poglobljeno preiskovanje povezav med pobudniki novih ukrepov in subjekti, ki bi imeli s tem koristi, pri čemer pa so tudi najvišji nadzorni organi nemočni brez ustrezne politične podpore.
Keywords: šola vožnje, korupcija, sistemska korupcija, vozniki začetniki, usposabljanje, diplomske naloge
Published: 12.04.2019; Views: 508; Downloads: 62
.pdf Full text (867,95 KB)

67.
Stališča učencev tretje triade osnovne šole o šolskem prostoru
Nuša Zadravec, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mnenja osnovnošolcev tretje triade o šolskem prostoru. Zaradi slabe odzivnosti nekaterih šol na ankete smo izbrali dve po našem mnenju zelo različni osnovni šoli, tako po letu gradnje kot tudi arhitekturi stavbe. Empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, smo razdelili v tri sklope, kjer so nas v prvem zanimale ocene učencev o določenih značilnostih šolskih prostorov, kar smo ugotovili s pomočjo petih sklopov ocenjevalnih lestvic od 1 do 5 za vsak posamezni prostor. Pri drugem sklopu so nas zanimale učilnice specifično, kar smo izvedli s štirimi zaprtimi dihotomnimi vprašanji ter dodali še odprti tip vprašanja, kjer so učenci imeli možnost s svojimi besedami pojasniti, zakaj jim določena stvar v učilnici ni všeč. Pri tretjem sklopu o zunanjem prostoru šolske stavbe smo uporabili vprašanja zaprtega tipa. Pri zadnjem vprašanju, ki se je nanašalo na šolsko igrišče, smo dodali še odprti tip podvprašanja, ki učencem omogoča, da izrazijo svoje želje glede izgleda šolskega igrišča. Namen raziskave je bil predvsem primerjati mnenja učencev dveh zelo različnih šol. V vseh treh sklopih nas je zato zanimalo, ali prihaja do statistično značilnih razlik v mnenju o šolskem prostoru glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo. Na začetku smo postavili splošno hipotezo, da bodo učenci mlajše in sodobnejše 2. OŠ Slovenska Bistrica, grajene leta 2007, bolj zadovoljni z urejenostjo šolskih prostorov kot učenci starejše OŠ Leona Štuklja Maribor iz leta 1983. Rezultati so domnevo večinoma potrdili, z izjemo učilnic, s katerimi so kot kaže bolj zadovoljni učenci OŠ Leona Štuklja Maribor. Z magistrsko nalogo želimo osvetliti dejstvo, da prostor oblikuje človeka, vpliva na njegovo počutje in ustvarjalnost ter oblikuje družbene vrednote ter bivalno in splošno kulturo. Menimo, da je prostor kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju pogosto prezrt oziroma se temu področju v vzgoji in izobraževanju pripisuje premalo pomena.
Keywords: osnovna šola, šolski prostor, šolska arhitektura, prostor in učenec, prostor in učitelj.
Published: 13.02.2019; Views: 502; Downloads: 49
.pdf Full text (2,59 MB)

68.
Obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi v tretji triadi osnovne šole
Lea Lemež, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja celostni razvoj otrok, obremenjenost, vrste in vzroke utrujenosti, ki se v sodobnem času vse pogosteje pojavljajo. S poznavanjem otrokovih razvojnih značilnosti lahko bolj kakovostno opredelimo nastalo situacijo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Teoretični del predstavlja obremenjenost kot pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Je pojav, ki je star toliko kot šola. V sklopu magistrskega dela je bila med učenci tretje triade Osnovne šole Toneta Čufarja izvedena anketa, v kateri so odgovarjali na vprašanja o preživljanju časa po obveznem pouku. Ugotovljeno je bilo, da se 13 otrok ne udeležuje nobene šolske ali obšolske dejavnosti, kar kaže na razvejano mrežo programov, ki jih šola in druge institucije omogočajo za razvijanje interesov. S tem kažejo interes za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. V nadaljevanju teoretični del zajema opredelitev dveh delitev interesnih dejavnosti glede na kraj in vsebino. Pri izbiri interesnih dejavnosti ugotovimo, da se otroci pogosto odločajo za šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki so različne glede na okoliš izvajanja. Na podlagi lastnih želja so pri otrocih v tretji triadi osnovne šole vsebinsko najbolj zastopane športne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v ugotavljanje, kako zelo se učenci počutijo obremenjene s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi in kako zelo te vplivajo na njihov šolski uspeh. Raziskano je bilo, ali se je obiskanost šolskih in obšolskih dejavnosti razlikovala glede na spol. Prav tako so bili ugotovljeni razlogi učencev za vključitev v posamezno vrsto dejavnosti in morebitni vplivi bližnjih oseb na njihovo izbiro. Ugotovljeno je bilo, da je vse več otrok nepravilno obremenjenih. Največkrat se tega zavejo ravno učitelji in mentorji na šolskih in obšolskih dejavnostih, ki poleg staršev prvi zaznajo učenčevo utrujenost.
Keywords: obremenjenost, interesne dejavnosti, tretja triada, učenci, osnovna šola.
Published: 07.02.2019; Views: 746; Downloads: 104
.pdf Full text (1,39 MB)

69.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, master's thesis

Abstract: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Keywords: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Published: 06.02.2019; Views: 603; Downloads: 110
.pdf Full text (1,61 MB)

70.
Glasbena šola v Ljutomeru
Nuša Korošak, 2019, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po novih prostorih glasbene šole v Ljutomeru. V teoretskem in projektnem delu sta zasnovani in primerjalno obravnavani dve arhitekturni rešitvi sodobne glasbene šole na dveh alternativnih lokacijah: prenova trške stavbe nekdanje glasbene šole s prizidavo (lokacija A) in izgradnja novega objekta ob Domu kulture (lokacija B). Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k obstoječim stavbam, kot so vstavek, ovoj, parazit, jukstapozicija in preplet. Alternativni zasnovi ponujata racionalno izrabo prostora in v čim večji meri izkoristita potencial lokacij z namenom prostorskih izboljšav. Na lokaciji A se s celovito arhitekturno rešitvijo razširitve s prizidkom dvorane in prostorske organizacije v obstoječi stavbi vzpostavi kvalitetna programska vsebina, ki prispeva k ohranjanju trškega jedra. Jasna konceptualna zasnova nove glasbene šole na lokaciji B ob Domu kulture pa sloni na introvertirani ideji vertikalnega atrija ter nanj navezanih programov, ki hkrati z minimalnim posegom poveže novi del z obstoječim in omogoča sinergijsko uporabnost celote. Obe variantni rešitvi prispevata k prostorski identiteti Ljutomera z namenom izboljšanja možnosti za kulturne dejavnosti v mestu.
Keywords: Dom kulture, glasbena šola, Ljutomer, mestno jedro, prenova
Published: 05.02.2019; Views: 738; Downloads: 330
.pdf Full text (47,23 MB)

Search done in 0.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica