| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 664
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Kompetence zaposlenega v srednji šoli
Teja Pustotnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kompetence so pomemben sestavni del posameznika v vsakdanjem življenju in pri delu. V srednjih šolah so kompetence profesorjev ključne, saj lahko profesorji z razvitimi kompetencami učence bolj učinkovito pripravljajo na življenje in na gradnjo kariere. V diplomskem delu smo preučevali kompetence profesorjev v Srednji šoli Domžale. V teoretičnem delu smo preučevali kompetence na splošno in njihov razvoj. Tipe kompetenc smo razdelili po ravneh in dimenzijah. Opredelili smo organizacijske kompetence. Predstavili smo merjenje kompetenc in ocenjevalne lestvice. Opisali smo management kompetenc in sistemizacijo delovnih mest. Podrobno smo opredelili tudi delovno mesto in opisali, kaj delovno mesto pravzaprav sestavlja. Predstavili smo, kako kompetence vplivajo na sistemizacijo dela. Opredelili smo kompetenčni model ter kompetence v praksi. Podrobno smo opisali tudi učiteljevo vlogo in njegove kompetence. V empiričnem delu smo raziskovali pomembnost posameznih kompetenc za profesorje. Najprej smo opisali Srednjo šolo Domžale, predstavili smo raziskovalna vprašanja ter sestavo vprašalnika. Predstavili smo populacijo, vzorec ter izvedbo raziskave. Raziskovali smo, katere kompetence so po mnenju profesorjev najbolj pomembne, razdelili smo jih na generične in delovno specifične. Raziskovali smo tudi delovne naloge, dejavnosti in zadolžitve ter odgovornosti profesorjev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so za opravljanje dela profesorjev pomembne številne kompetence.
Keywords: kompetence profesor poučevanje Srednja šola Domžale
Published: 15.01.2020; Views: 259; Downloads: 35
.pdf Full text (1,21 MB)

42.
Učinkovitost Paukove strategije pri pouku slovenskega jezika v petem razredu osnovne šole
Nina Kramberger, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Učinkovitost Paukove strategije pri pouku slovenskega jezika v petem razredu osnovne šole sem se v teoretičnem delu osredotočila na pojma učenje in branje ter na njuno medsebojno povezanost. Branje je namreč dejavnost, preko katere pridemo do znanja, torej, se s pomočjo branja učimo. Da se kar najlažje učimo, pa moramo biti bralno pismeni. To pomeni, da moramo razumeti, kaj beremo in znati besedilo tudi kritično ovrednotiti. Vse to lahko počnemo s pomočjo bralno učnih strategij, ki nam pomagajo pri obravnavi besedila. Ena izmed strategij je Paukova strategija, ki učence spodbuja k iskanju ključnih podatkov in ključnih besed iz besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost Paukove strategije pri branju besedil iz učbenika za družbo (Verdev & Žlender, 2017) v 5. razredu. V raziskavi sta sodelovala dva oddelka 5. razreda, ki sta bila razdeljena na kontrolno in eksperimentalno skupino. Raziskava je potekala šest tednov in v tem času sta bili izvedeni dve preverjanji. Eno je bilo izvedeno na začetku in eno ob koncu raziskave. Raziskava je pokazala, da so učenci eksperimentalne skupine napredovali na področju obdelave besedila s pomočjo Paukove strategije, medtem ko pri kontrolni skupini napredek ni bil opažen.
Keywords: branje, osnovna šola, učenje, bralno učne strategije, Paukova strategija
Published: 14.01.2020; Views: 368; Downloads: 73
.pdf Full text (1014,25 KB)

43.
Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax
Petra Polovšak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Problem pomanjkanja učiteljev vožnje je v podjetju Relax Trans prisoten že nekaj let. V šolah vožnje Relax smo v okviru diplomskega dela Deficitarnost kadrov v šolah vožnje Relax želeli pridobiti odgovore, ki bodo verodostojni, saj bomo na podlagi teh lahko zmanjšali kadrovsko deficitarnost učiteljev vožnje. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika v desetih poslovnih enotah. Od tega je bilo pet poslovnih enot, kjer je prisoten kadrovski deficit učiteljev vožnje, in pet poslovnih enot, kjer kadrovskega deficita učiteljev vožnje ne zaznavamo. Skupno anketiranih oseb je bilo 100. Od tega polovica iz deficitarnih poslovnih enot in polovica iz nedeficitarnih poslovnih enot. Z anketo smo pridobili potrebne podatke. Ti podatki, pa so bili ključnega pomena, da smo lahko v zadnjem delu diplomske naloge odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in navedli predloge za lažje pridobivanje manjkajočih kadrov. Ugotovljeno je bilo, da se pomanjkanje učiteljev vožnje pojavlja v izvenmestnih poslovnih enotah, torej v podeželskih poslovnih enotah. Te poslovne enote so: Ilirska Bistrica, Muta, Slovenska Bistrica, Lendava in Mozirje. Ugotavljamo, da je dejavnik, ki odločilno vpliva na odločitev za usposabljanje za učitelja vožnje, oddaljenost mesta usposabljanja za učitelja vožnje do kraja bivanja. Povprečno so ti kandidati oddaljeni 104 km. Drugo težavo pa predstavljajo finančna sredstva, kajti izobraževanje za učitelja vožnje stane 1600 €. Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež bi bili potencialni kandidati pripravljeni sofinancirati za izobraževanje. Pokazala se je občutna razlika, saj so kandidati iz nedeficitarnih poslovnih enot povprečno pripravljeni sofinancirati bistveno več kot kandidati iz deficitarnih poslovnih enot. Ugotovljeno je bilo, da bomo v šolah vožnje Relax zmanjšali deficitarnost učiteljev vožnje v podeželskih poslovnih enotah, če jim bomo ponudili sofinanciranje izobraževanja in zagotovili prevoz do kraja izobraževanja. Za nemoteno delovanje, rast, razvoj ter konkurenčnost šol vožnje Relax je razvoj strategije za pridobivanja deficitarnih kadrov je strateškega pomena. Na postavljena raziskovalna vprašanja, so bili pridobljeni vsi odgovori. Glede na rezultate je diplomska naloga postala koristno in uporabno orodje za šolo vožnje Relax.
Keywords: šola vožnje, deficitarnost kadrov, učitelj vožnje, nedeficitarne poslovne enote, deficitarne poslovne enote, kandidat
Published: 13.01.2020; Views: 285; Downloads: 27
.pdf Full text (1,18 MB)

44.
Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2019, master's thesis

Abstract: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Keywords: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Published: 12.12.2019; Views: 480; Downloads: 83
.pdf Full text (2,36 MB)

45.
Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota
Laura Fras, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota, sestavljajo tri zaključene celote, teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem zdravje ter z njim povezani pojmi. Osebna higiena in zdrava prehrana ključno opredeljujeta, kako ostati zdrav. V tem delu je vključena tudi predstavitev osnovnih šol, kateri sodelujeta v raziskavi in projekti, ki tam potekajo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih pridobila s pomočjo spletne ankete, katero so učenci izbranih šol rešili sami. Nekaj učencev vsakodnevno zajtrkuje, spet drugi le včasih. Kot pričakovano največ učencev zajtrkuje mleko in kosmiče, malica kruh z dodatki, jedo delno zdravo kosilo in si za večerjo prav tako radi privoščijo kruh z izbranim dodatkom. Učenci so seznanjenim z dejstvom, da je potrebno večerjati vsaj dve uri pred spanjem. Dan pred anketiranjem so jedli premalo zelenjave ter zadostno količino sadja. Učenci se umivajo vsak dan, prav tako si vsakodnevno s pravilno tehniko ščetkanja zjutraj in zvečer umivajo zobe. Nekateri ob tem uporabljajo tudi zobno nitko. Največ otrok si roke umiva pred in po kosilu ter po stranišču. Učenci svoj prosti čas preživljajo kvalitetno, kar pomeni v naravi in z gibanjem. Šola, katero obiskujejo poskrbi, da so njihovi učenci seznanjeni s projekti, ki tam potekajo. V praktičnem delu je predstavljen potek naravoslovnega dne, povezan z osrednjo temo magistrske naloge, kjer so naloge razporejene po skupinah in po podnaslovih.
Keywords: zdravje, hrana, osebna higiena, osnovna šola, zobje
Published: 13.11.2019; Views: 418; Downloads: 0

46.
Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke
Marija Mitrović, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Keywords: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Published: 13.11.2019; Views: 737; Downloads: 145
.pdf Full text (4,09 MB)

47.
Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoli
Anja Sovič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Keywords: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Published: 13.11.2019; Views: 354; Downloads: 60
.pdf Full text (1,01 MB)

48.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Keywords: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Published: 08.11.2019; Views: 440; Downloads: 58
.pdf Full text (2,69 MB)

49.
Uporaba merilnikov srčnega utripa v osnovni šoli
Tina Bastašić, 2019, master's thesis

Abstract: Danes si pouka brez uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) skoraj ne znamo več predstavljati. IKT v različnih literaturah različno definirajo, zajema pa vse od računalnikov, e-tablic, interaktivnih tabel, interneta, pametnih telefonov kakor tudi različnih digitalnih merilnikov, ki jih v šoli lahko uporabljamo pri laboratorijskem delu. Eden izmed digitalnih merilnikov, ki ga v šoli uporabljajo, je merilnik srčnega utripa. Srčni utrip nam daje vpogled v delovanje človeškega telesa, natančneje v delovanje srca, zato je zaželeno, da se učenci na osnovnošolski (OŠ) ravni naučijo, kako lahko srčni utrip izmerimo in da vedo, kaj izmerjene vrednosti pomenijo. V magistrski nalogi smo pri osnovnošolskih učiteljih biologije izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti: (i) ali pri učnih vsebinah srca in ožilja uporabljajo merilnike srčnega utripa ali morda izvajajo le analogno (ročno) štetje srčnih utripov, (ii) če srčne utripe merijo med poukom in katere merilnike uporabljajo. Učiteljem smo predstavili štiri različne merilnike srčnega utripa različnih proizvajalcev: (i) merilnik proizvajalca Vernier (v nadaljevanju Vernier), (ii) merilnik proizvajalca Biopac (v nadaljevanju Biopac), (iii) pametno športno uro proizvajalca Samsung (v nadaljevanju pametna športna ura) in (iv) Fingerbeeper. Vse štiri naštete merilnike srčnega utripa so učitelji lahko preizkusili. Vsak izmed njih pa ima določene prednosti in slabosti. Merilniki proizvajalcev Vernier in Biopac so del sistema, ki ga sestavljajo centralna naprava in priključki. Uporaba takšnih sistemov zahteva razmeroma zapleteno in natančno sestavljanje več kosov opreme in nastavitev v programskih oknih, kar lahko za učence predstavlja (pre)zahtevno nalogo. Ura za merjenje srčnega utripa je za uporabo enostavnejša. Lahko pa vseeno presega dovoljen finančni obseg šole, še posebej, če izpostavimo dejstvo, da jo uporabimo zgolj v ta namen. Znotraj projekta Po kreativni poti do znanja (PKP) 2016/2017, ki ga je financiral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, je bil sprejet projekt imenovan »Razvoj in validacija naprstnega pulznega pletizmografa za uporabo v izobraževanju, raziskovanju in klinični praksi«. Razvit je bil preprost in cenovno dostopen merilnik srčnega utripa, ki je po natančnosti primerljiv zahtevnejšim merilnikom, a je sočasno cenovno neprimerno dostopnejši od ostalih treh predstavljenih merilnikov. Po predstavitvi in testiranju merilnikov so učitelji podali mnenje, kateri izmed merilnikov se jim je zdel najprimernejši za uporabo v osnovnošolski praksi, tako da so izpolnili anketni vprašalnik. V raziskavi smo ugotovili, da pri učni uri srca in ožilja v osnovni šoli trenutno več kot polovica učiteljev uporablja ročno (analogno) štetje merjenje srčnega utripa (58,2 %). Merjenje z merilniki srčnega utripa pa precej manj (42,8 %). Učitelji so po predstavitvi merilnikov dejali, da se jim najzanesljivejša zdita merilnika Biopac in Vernier, učno uro bi najbolj popestrili s športno uro. Če bi šola kupila enega izmed štirih predstavljenih merilnikov, bi učitelji predlagali merilnik Fingerbeeper. Preverili smo, ali obstajajo statistične razlike v odgovorih glede na spol, starost in naziv učiteljev. Pojavile so se pri starosti učiteljev, glede na spol in naziv pa ni bilo nobenih statističnih odstopanj.
Keywords: Biopac, Fingerbeeper, osnovna šola, srčni utrip, merilnik, Vernier, športna ura, Po Kreativni Poti do Znanja, fotopletizmografija, pulz
Published: 05.11.2019; Views: 664; Downloads: 67
.pdf Full text (1,41 MB)

50.
Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci drugega triletja OŠ Tišina?
Monika Gomboc, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Kaj o trajnostnem razvoju vedo in kako v skladu z njim ravnajo učenci OŠ Tišina sestavljata teoretični in empirični del, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu sta opredeljena trajnostni razvoj in okoljska vzgoja ter relacije med njima. Zapisana je analiza okoljske vzgoje skozi vso osnovnošolsko vertikalo. Prav tako je opredeljena okoljska pismenost. V teoretičnem delu je predstavljena občina Tišina, izpostavljena je Osnovna šola Tišina, saj je na njej potekala empirična raziskava. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšno znanje o varovanju narave imajo učenci drugega triletja na Osnovni šoli Tišina in kako z naravo v resnici ravnajo. V raziskavi, ki je potekala junija 2018, sta bila vključena 102 učenca, četrtega (N=33), petega (N=33) in šestega (N=36) razreda. Ugotovljeno je, da anketirani učenci veliko vedo o varovanju okolja in trajnostnega razvoja, vendar pa v vsakdanjem življenju tega dosledno ne upoštevajo.
Keywords: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, Občina Tišina, Osnovna šola Tišina
Published: 29.10.2019; Views: 369; Downloads: 65
.pdf Full text (2,19 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica