| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 664
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli
Natalija Palko, 2020, master's thesis

Abstract: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Published: 28.07.2020; Views: 455; Downloads: 116
.pdf Full text (878,64 KB)

32.
Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah
Barbara Breznik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Izdelovanje praktičnih izdelkov pri predmetu naravoslovje in tehnika na osnovnih šolah v Slovenskih goricah je sestavljeno iz dveh zaključenih celot: teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen v štiri sklope. Psihološki sklop je sklop, v katerem smo se osredotočili na otrokove razvojne sposobnosti in ustvarjalnost otrok. V didaktično-pedagoškem sklopu je opredeljen predmet naravoslovje in tehnika, metode in oblike dela pri pouku ter sovpadanja z mednarodnimi didaktičnimi trendi na področju izobraževanja. V tehnološkem sklopu so predstavljena delovna gradiva, pripomočki in orodja za delo pri pouku, vključno z elementi varnosti pri delu. V geografskem sklopu smo se osredotočili na osnovne šole, ki so sodelovale v anketni raziskavi in projekti, ki se izvajajo na šolah. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ter podrobna analiza in ugotovitve raziskave. V empiričnem delu so sodelovali učenci 4. in 5. razredov osnovnih šol: J. Hudalesa Jurovski Dol, Lenart, Voličina in Benedikt. Tako je bil glavni namen našega raziskovanja usmerjen v iskanje informacij na kakšen način, s katerimi materiali in orodji učenci izdelujejo praktične izdelke pri pouku naravoslovja in tehnike. Ugotavljamo, da učenci radi izdelujejo praktične izdelke. Pri tem starost in spol ne igrata pomembne vloge. V povprečju se v šolskem letu izdelajo 3-4 tehniški izdelki, kar menim, da je zelo malo in bi učitelji morali več časa posvetiti izdelavi lastnih izdelkov, vzpodbujanju učenčeve ustvarjalnosti, saj učenci praktične izdelke pri pouku izdelujejo največkrat vsi po enakem načrtu, ki pa ga naredi učitelj, ali pa je načrt iz škatle Izotech. Učenci najraje izdelujejo izdelke iz papirja in kartona, pri tem pa največkrat uporabljajo škarje in lepilo.
Keywords: naravoslovje in tehnika, tehniška ustvarjalnost, tehniški izdelek, osnovna šola, učenci
Published: 28.07.2020; Views: 260; Downloads: 83
.pdf Full text (3,72 MB)

33.
Pogled staršev na otroka s posebnimi potrebami
Jana Ivartnik, Sašo Topler, 2020, master's thesis

Abstract: Otrok s posebnimi potrebami je v večinskih osnovnih šolah vedno več. Odstotek otrok s posebnimi potrebami, ki so v Sloveniji vključeni v vzgojo in izobraževanje narašča. Šole in razredi postajajo zelo raznoliki, pri tem pa je potrebno za kvalitetno šolanje otroka s posebnimi potrebami izpolniti veliko standardov, ki jih prinaša zakonodaja. Veliko učiteljev se še vedno ne počuti dovolj usposobljenih za poučevanje otrok, ki imajo posebne potrebe, veliko staršev in učencev na drugi strani pa čuti, da otroci s posebnimi potrebami ne sodijo v večinske osnovne šole. V magistrski nalogi predstavljamo, kako so otroci s posebnimi potrebami sprejeti v večinskih osnovnih šolah, kaj o tem menijo starši otrok brez posebnih potreb in kakšna so stališča staršev, ki imajo v večinski šoli otroka s posebnimi potrebami. Otroci s posebnimi potrebami so kljub inkluziji in napredku na tem področju še vedno zelo pereča tema. Naša magistrska naloga se bo osredotočila na primerjavo vključenih otrok s posebnimi potrebami v večinske osnovne šole v dveh slovenskih regijah, Koroški in Štajerski.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, starši, šola, pričakovanja staršev
Published: 27.07.2020; Views: 178; Downloads: 70
.pdf Full text (1,55 MB)

34.
Problemski pristop obravnave mladinskega romana Žige X. Gombača: NK Svoboda
Janja Forstner, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Problemski pouk pri obravnavi mladinskega problemskega romana pri pouku slovenščine prinaša ugotovitve primerjave problemskega pouka s tradicionalnim glede obravnave mladinskega problemskega romana. Ukvarjamo se z analizo odzivanja in sodelovanja učencev in učenk pri eni in pri drugi obliki učne ure in poskušamo pokazati, da je za obravnavo tovrstnih tem bolj koristno izvesti ure problemskega pouka, saj so učenci in učenke tako pri pouku bolj aktivni. V teoretičnem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, ki smo jo uporabili pri povzemanju že znanih teoretičnih dognanj o problemskem pouku, mladinskem problemskem romanu, mladinski književnosti nasploh in recepciji te. Osredotočamo se tudi na šolsko interpretacijo kot metodo pouka, ki jev empiričnem delu uporabljena pri izvedbi tradicionalne učne ure. V praktičnem delu je prikazana analiza izvedenih učnih ur v izbrani osnovni šoli. Izvedeni sta bili 2 šolski uri, posvečeni branju odlomka, 1 šolska ura tradicionalne oblike in 1 šolska ura problemskega pouka. Obravnavali smo mladinski problemski roman Žige X. Gombača z naslovom NK Svoboda. V raziskavo smo vključili spoznanja o tem, kako uspešni so bili učenci in učenke predvsem v nalogah vrednotenja, ki so ponavadi pokazatelj doseganja višjih taksonomskih stopenj znanja. Glavni cilj magistrskega dela je torej prikazati uspešnost in učinkovitost problemskega pouka, predvsem pri obravnavi mladinskega problemskega romana, ki po naših domnevah zahteva veliko pogovora in izmenjave mnenj, razpravo, tudi diskusijo. Stremimo k prikazu primerjave med tradicionalnim in problemskim poukom.
Keywords: slovenščina, književnost, mladinski problemski roman, problemski pouk, tradicionalni pouk, osnovna šola.
Published: 27.07.2020; Views: 167; Downloads: 41
.pdf Full text (1,60 MB)

35.
Pedagoško delovanje v mariboru med obema vojnama
Barbara Čučko, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Keywords: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Published: 23.07.2020; Views: 139; Downloads: 32
.pdf Full text (729,74 KB)

36.
Odkrivanje spolnih zlorab otrok na območju policijske uprave Nova Gorica
Suzana Kranjc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Otroci so najbolj ranljiva skupina naše družbe. Za zdrav razvoj potrebujejo zaupanje, zaščito in razumevanje, ki naj bi ga otrok pridobil ravno v krogu svoje družine. Žal pa v današnjem času veliko nasilja in različnih zlorab prihaja ravno iz kroga družine. Da bi prepoznali znake, da je otrok zanemarjen, trpinčen, zlorabljen in, da bi lahko ob tem takoj ustrezno odreagirali, je potrebna strokovnost. V diplomskem delu smo se osredotočili ravno na problem prepoznavanja znakov, ravnanj in obnašanja otrok, staršev in drugih, ki nakazujejo na to, da se dogajajo spolne zlorabe. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pomen pojma spolna zloraba otrok in predstavili nekatere oblike in značilnosti spolnih zlorab otrok. Predstavljena je zakonodaja in drugi akti, ki zajemajo obrazložitev za obravnavo kaznivega dejanja Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let ter pravice in zaščito žrtev tovrstnih kaznivih dejanj. V drugem delu diplomskega dela je predstavljen in obrazložen grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, na območju Policijske uprave Nova Gorica, za obdobje med leti 2006 do 2016. Podrobno je predstavljena vloga posameznih strokovnih služb (vrtci, šole, zdravstvo, centri za socialno delo, policija), kjer smo z opravljenimi intervjuji posameznih strokovnih delavcev ugotavljali njihovo usposobljenost za odkrivanje in prepoznavanje znakov spolno zlorabljenega otroka. Iz opravljenih intervjujev s strokovnimi uslužbenci smo ugotovili, da je strokovno znanje pomanjkljivo in bi potrebovali več usposabljanj s področja prepoznavanja znakov spolno zlorabljenih otrok.
Keywords: diplomske naloge, spolna zloraba, otroci, policija, odkrivanje, vrtec, šola, center za socialno delo, zdravstvo
Published: 24.06.2020; Views: 218; Downloads: 47
.pdf Full text (9,56 MB)

37.
Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne poti
Neža Kavčič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst. Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Keywords: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Published: 09.03.2020; Views: 355; Downloads: 86
.pdf Full text (4,75 MB)

38.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Keywords: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Published: 27.02.2020; Views: 578; Downloads: 260
.pdf Full text (2,47 MB)

39.
Znanstvene trditve in pouk kemije v osnovni šoli
Polona Avguštin, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali osnovnošolci razlikujejo med znanstvenimi in neznanstvenimi trditvami ter ali je uporaba znanstvenih kriterijev učinkovita. V raziskavi je sodelovalo 31 učencev osmega in devetega razreda osnovne šole. Vsak učenec je dobil test z desetimi trditvami, ki so jih morali po lastni presoji uvrstiti med znanost ali neznanost. Nato je sledila razprava, kjer smo opredelili šest znanstvenih kriterijev, s pomočjo katerih so morali drugačnih deset trditev uvrstiti v znanost ali neznanost. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično značilne razlike v uspešnosti reševanja med razredoma in med testoma. Po pogovoru z učenci smo ugotovili, da imajo učenci veliko napačnih predstav. Učiteljem zato priporočamo, da namenijo več pozornosti razgovoru o znanstvenih in neznanstvenih trditvah ter da na poti izobraževanja učence spodbujajo k izražanju svojega mnenja in predstav, saj lahko le na ta način učenci gradijo na boljšem razumevanju znanosti in kritičnosti odrasle družbe.
Keywords: osnovna šola, znanstveno, neznanstveno
Published: 18.02.2020; Views: 422; Downloads: 50
.pdf Full text (1,60 MB)

40.
Uporaba didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja
Maja Niedorfer, 2019, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti predmeta spoznavanje okolja, sodobni didaktični pristopi poučevanja, opredeljen je pojem igra, njene značilnosti in vrste ter vpliv igre na pouk. Opredeljen je tudi pojem didaktična igra, njen pomen, klasifikacija, didaktične igrače in didaktične igre pri pouku spoznavanje okolja. V empiričnem delu je najprej predstavljena analiza opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o uporabi didaktičnih iger pri predmetu spoznavanje okolja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2018/19. Zanimalo nas je, kako pomembno se zdi učiteljem vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja, kako pogosto jih uporabljajo, katere vrste didaktičnih iger uporabljajo najpogosteje, v kateri del učne ure vključujejo igro, pri obravnavi katerih vsebin predmeta, ali ob koncu ure preverijo, če so učenci dosegli zastavljene cilje, kje najpogosteje dobijo didaktične igre, ki jih uporabljajo ter kakšni so razlogi, da iger v pouk ne vključujejo pogosteje. Na koncu nas je zanimala še stopnja strinjanja učiteljev s posameznimi trditvami o didaktičnih igrah. Rezultati analize opazovanih učnih ur predmeta spoznavanje okolja so pokazali, da večina učiteljev ni uporabila didaktične igre. Tisti učitelji, ki so igro uporabili, so najpogosteje izvedli igro s pravili, in sicer v učni etapi uvajanje. Rezultati raziskave pa so pokazali, da se učiteljem zdi vključevanje didaktičnih iger v pouk spoznavanje okolja pomembno, več kot polovica anketiranih didaktično igro pri pouku uporabi večkrat na mesec. Najpogosteje igro uporabijo pri učnih etapah ponavljanje in urjenje ter pri tematskih sklopih promet, človek in čas. Didaktične igre, ki jih učitelji uporabijo pri pouku, najpogosteje izdelajo sami, potreben material za izdelavo pa dobijo doma. Večina anketiranih učiteljev si želi didaktične igre pogosteje vključiti v pouk, med najpogostejše razloge, zakaj iger ne vključujejo pogosteje, so navedli pomanjkanje časa in preveliko število učencev v razredu. Z vsemi zapisanimi izjavami o didaktičnih igrah so se učitelji povečini strinjali oziroma popolnoma strinjali.
Keywords: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Published: 15.01.2020; Views: 724; Downloads: 320
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica