| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 664
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, original scientific article

Abstract: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Keywords: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Published: 11.10.2018; Views: 385; Downloads: 58
.pdf Full text (510,30 KB)
This document has many files! More...

92.
Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobe
Ana Tement, 2018, master's thesis

Abstract: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Keywords: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Published: 02.10.2018; Views: 499; Downloads: 72
.pdf Full text (3,37 MB)

93.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Keywords: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Published: 24.09.2018; Views: 539; Downloads: 81
.pdf Full text (1,82 MB)

94.
Statistika v osnovni in srednji šoli
Ana Tement, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena obravnava statistike v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli ter v gimnaziji. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in definicije statistike, ki se obravnavajo v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli in v gimnaziji. V drugem delu je predstavljena vsa vsebina, ki zajema področje statistike in je zapisana v osnovnošolskem, srednje poklicnem in strokovnem ter v gimnazijskem učnem načrtu. Prav tako so predstavljeni cilji po posameznih razredih in letnikih izobraževanja. Nazadnje smo pregledali večino osnovnošolskih, srednje poklicnih in strokovnih ter gimnazijskih učbenikov ter opisali katero snov statistike obravnavajo in česa ne. Prikazali smo tudi različne pristope ter nejasnosti in napake pri opisovanju in definiranju pojmov. Spoznali smo, da imajo učbeniki zelo različen pristop pri definiranju pojmov. Največja razlika se pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki. Največ napak in nejasnosti smo zasledili pri vpeljavi kvartilov. Sicer so pa v večini učbeniki napisani korektno in matematično pravilno.
Keywords: Statistika, obdelava podatkov, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učbenik, učni načrt, napake, nejasnosti.
Published: 24.09.2018; Views: 685; Downloads: 112
.pdf Full text (818,55 KB)

95.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Keywords: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Published: 21.09.2018; Views: 456; Downloads: 56
.pdf Full text (420,62 KB)

96.
Stališča učiteljev do inkluzivnega pedagoga v občini Slovenske Konjice
Anja Pristovnik, 2018, master's thesis

Abstract: Razvoj inkluzije v vzgoji in izobraževanju je odvisen od učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, ki poučujejo na šoli. Učitelj je tisti, ki se mora dodatno izobraževati in bogatiti svoje znanje, da lahko to prenese na učence s posebnimi potrebami in njihove vrstnike. Za uspešno vključevanje inkluzije v šolski sistem in izvajanje le-te pa so pomembna učiteljeva stališča do otrok s posebnimi potrebami, znanje, podpora, ki jo potrebuje za delo, različni pristopi, metode, tehnike dela in spoštovanje različnosti učencev. Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča strokovnih delavcev in učiteljev do otrok s posebnimi potrebami v občini Slovenske Konjice. Na podlagi teoretičnih izhodišč in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik, ki vsebuje 15 trditev. Anketirali smo 20 učiteljev, 10 iz Osnovne šole Pod goro in 10 iz Osnovne šole V parku (prilagojeni program). Rezultati raziskave kažejo, da so stališča sodelujočih pozitivna. Učitelji sprejemajo inkluzijo in z njo tudi inkluzivne pedagoge. Težava je le v tem, da veliko učiteljev še ni imelo prilike sodelovati z njimi, saj še na šolah ni veliko zaposlenih s tem nazivom.
Keywords: Inkluzija, inkluzivni pedagog, otroci s posebnimi potrebami, stališča, vzgoja in izobraževanje, šola.
Published: 21.09.2018; Views: 1042; Downloads: 219
.pdf Full text (1,49 MB)

97.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Keywords: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Published: 21.09.2018; Views: 401; Downloads: 78
.pdf Full text (3,70 MB)

98.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Keywords: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Published: 21.09.2018; Views: 490; Downloads: 55
.pdf Full text (1,35 MB)

99.
Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoli
Sabina Gaberšek, 2018, master's thesis

Abstract: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Keywords: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Published: 20.09.2018; Views: 449; Downloads: 67
.pdf Full text (1,45 MB)

100.
Analiza prometne varnosti s predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v okolici osnovne šole Hoče
Doroteja Družovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je podan predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v okolici osnovne šole Hoče. Diplomsko delo obravnava področje varnosti otrok na šolskih poteh. Obravnavan je razvoj otroka z več stališč (sposobnost vključevanja, gibalni, socialni itd.), pregled področne zakonodaje ter izvedena analiza varnosti obstoječe infrastrukture. Pri tem je bil upoštevan vidik, kjer je otrok v vlogi pešca, z rešitvami za izboljšanje prometne varnosti ter s primeri iz Slovenije in tujine. Praktični primer zajema osnovno šolo Dušana Flisa v Hočah s podružnično šolo v Reki, kjer je bila opravljena analiza obstoječih šolskih poti. Za potrebe izdelave predlogov ukrepov so bile izvedene tudi skrite meritve hitrosti motornih vozil na območju OŠ Hoče ter ostale potrebne analize obstoječega stanja.
Keywords: prometna varnost, osnovna šola, Občina Hoče - Slivnica, otroci, šolske poti, meritve hitrosti
Published: 18.09.2018; Views: 492; Downloads: 75
.pdf Full text (7,11 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica