1. Ženske na vodilnih položajih v belgijskem podjetju xMalsore Bislimaj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Predmet diplomskega dela je analiza zastopanosti žensk na vodilnih položajih v belgijskem podjetju X. Cilj je pridobiti celovito razumevanje tega pojava s kombinacijo sekundarnih in primarnih raziskav. Sekundarne raziskave bodo vključevale zbiranje in analizo podatkov iz ustreznih virov, kot so poročila mednarodnih organizacij, akademske študije in poročila podjetij s posebnim poudarkom na svetovnih trendih, pravnih predpisih in politikah, ki spodbujajo enakost spolov, ter primerih uspešnih praks v različnih gospodarskih okoljih. Primarna raziskava bo temeljila na kvalitativni metodologiji, s poudarkom na poglobljenem intervjuju z vodjo, ki zaseda vodstveni položaj v podjetju X. Namen intervjuja je ponuditi vpogled v njene osebne izkušnje, stališča in ovire, s katerimi se srečuje v poklicnem okolju, s čimer bo dodatno osvetlil dejavnike, ki vplivajo na karierni razvoj in napredovanje žensk v vodstvu.
Keywords: ženske na vodilnih položajih, enakost spolov, management, vodenje podjetja
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (962,12 KB) |
2. Prikaz ženskih pravic v besedilih šolskih družboslovnih učbenikov : magistrsko deloAlex Premzl, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje pojavnost pravic žensk v slovenskih družboslovnih učbenikih za osnovne in srednje šole. Analiziranih je bilo 43 učbenikov s področij zgodovine, geografije, sociologije ter državljanske in domovinske vzgoje ter etike, pri čemer je bila uporabljena metoda analize vsebine.
Skupno je bilo zabeleženih 299 omemb pravic žensk, od tega 119 eksplicitnih (39,8 %) in 180 implicitnih (60,2 %). Rezultati kažejo, da se pravice žensk v učbenikih pogosteje pojavljajo v posredni obliki, prek zgodovinskega ali družbenega konteksta, redkeje pa kot neposredno poimenovane pravice. Posebno izrazit premik je zaznan v zadnjem desetletju: učbeniki, izdani med letoma 2012 in 2024, vključujejo kar 262 omemb (106 eksplicitnih, 156 implicitnih), v primerjavi s starejšimi učbeniki (1999–2011), kjer je bilo omemb le 33.
Največ omemb je bilo zabeleženih v učbenikih zgodovine (193), sledijo sociologija (68), geografija pa je bila zastopana z najmanjšim številom primerov (9). Analiza po izobraževalnih stopnjah pokaže največ omemb v gimnazijskih učbenikih (173), manj v osnovnošolskih (102), najmanj pa v poklicnih programih (24). Približno petina vseh omemb (20,7 %) je predstavljenih kot ne-pravice žensk, predvsem v implicitni obliki.
Raziskava prispeva k razumevanju, kako slovenski učbeniški sistem skozi družboslovne predmete obravnava tematiko enakopravnosti spolov. Pokaže, da so pravice žensk v učbenikih prisotne, vendar pogosto v prikriti obliki, kar lahko zmanjšuje njihovo jasnost in prepoznavnost za učence in dijake. Hkrati pa naraščajoča pogostost eksplicitnih omemb in poudarek vključevanju žensk v zadnjih letih kaže na pozitiven premik v smeri bolj odprtega in neposrednega naslavljanja enakosti spolov v izobraževalnem procesu.
Keywords: pravice žensk, družboslovni učbeniki, stereotipi, (ne)enakost spolov, implicitni in eksplicitni podatki
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (2,78 MB) |
3. Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvuLana Kovačević, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek.
Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki.
Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom.
Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z.
Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1,34 MB) |
4. Enakost spolov na trgu dela v SlovenijiNeža Žugelj Gašperšič, 2024, master's thesis Abstract: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol.
Keywords: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 69
Full text (1,25 MB) |
5. Ovire pri ženskem vodenju: Primerjava Severne Makedonije in SlovenijeMihaela Mihajloska, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava vprašanje enakosti spolov v vodstvenih položajih v Sloveniji in v Severni Makedoniji. Poudarja ovire, s katerimi se soočajo ženske na poti do vodstvenih mest, vključno s kulturnimi in družbenimi normami, strukturnimi izzivi, ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter diskriminacijo in spolnimi stereotipi. Raziskava analizira vpliv teh ovir na možnosti za napredovanje žensk ter preučuje primere dobrih praks in možnosti za izboljšanje enakopravnosti spolov v obeh državah. Poleg teoretičnega pregleda pa diplomsko delo vključuje empirične podatke iz intervjujev in analize statističnih podatkov.
Keywords: Ženske v vodstvu, enakost spolov, vodstveni položaji, Severna Makedonija, Slovenija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,25 MB) |
6. Trajnostni razvoj za zmanjšanje družbene neenakosti s poudarkom na neenakosti spolovHana Frišek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Trajnostni razvoj za zmanjšanje družbene neenakosti s poudarkom na neenakosti spolov smo se podrobneje seznanili z besedami, kot so trajnostni razvoj, družbene neenakosti, neenakosti med spoloma, krepitev ženske vloge, pravice žensk ipd. Osredotočili smo se na trajnostni razvoj ter ugotovili, da je pomemben za dobre možnosti za življenje in zadovoljevanje potreb naslednjih generacij z ekonomsko pravičnostjo, ohranjanjem okolja in virov ter družbene pravičnosti. Raziskovali smo ekonomsko, okoljsko in družbeno problematiko, s katerimi se srečujemo v današnjih časih, povezali smo problematiko s cilji trajnostnega razvoja in s tem možnosti reševanja teh problematik. Preučevano temo družbene neenakosti uvrstimo v družbeno problematiko in prav tako v ekonomsko, saj se neenakosti ne kažejo le med spoloma in v diskriminaciji, temveč tudi v ekonomskem smislu. Enakost žensk in moških ter krepitev ženske vloge ima velik vpliv v družbi, zato v diplomskem delu raziskujemo enakost spolov in s tem ciljev trajnostnega razvoja, ki zagotavljajo smernice za izboljšanje enakosti z interesi, ki se nanašajo na odpravo diskriminacije, z grajenjem na zdravih skupnostih s skupnimi cilji.
Keywords: trajnostni razvoj, neenakosti, neenakosti spolov, družba, krepitev žensk, pravice žensk
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 523; Downloads: 162
Full text (1,31 MB) |
7. ISKANJE IDENTITETE V GRAFIČNIH NOVELAH ALISON BECHDEL: FUN HOME IN ARE YOU MY MOTHER? : master's thesisUrška Pintarič, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali dve deli, ki jih je napisala avtorica Alison Bechdel, naslovljeni Fun home in Are you my mother? Z analizo slike in besede smo v celotni noveli opredelili izraze ženskosti in moškosti ter ugotavljali, ali slednji sovpadajo s spolom ali odstopajo od ustrezne družbene definicije spola in pripadajočih lastnosti. Poleg tega smo se osredotočili tako na iskanje identitete avtorice kot tudi na iskanje identitete njenega očeta. Predstavili smo možnost samozdravljenja s pomočjo ustvarjanja grafičnih novel in določili, ali je prišlo do podobnega rezultata v primeru Alison Bechdel.
Keywords: Alison Bechdel, avtobiografija, katarza, ženskost, vloga spolov, grafični roman, identiteta, moškost
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 790; Downloads: 16
Full text (722,20 KB) |
8. Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki BritanijiTina Kos, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Keywords: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 1253; Downloads: 93
Full text (1,05 MB) |
9. Ekološka kriminaliteta in problematika spola : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDomen Vrečko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se nanaša na raziskovanje povezanosti med ekološko kriminaliteto in spolom kot enim izmed možnih dejavnikov za viktimiziranost. Ekološka kriminaliteta in problematika spola v grobem pomeni, da iščemo viktimiziranost zaradi ekološke kriminalitete na podlagi enega izmed demografskih dejavnikov, to je spola. Kot se je izkazalo, vzorci viktimizacije zaradi ekološke kriminalitete reflektirajo spekter neenakosti, kar je bilo možno opaziti tudi pri spolu. Iz analiziranih študij je razvidno, da ponekod v svetu obstajajo razlike glede na to, kdo lahko postane žrtev ekološke kriminalitete, ne glede na dejstvo, da žrtev ekološke kriminalitete lahko postane tako rekoč kdorkoli. Svet se sooča z najrazličnejšimi okoljskimi problemi, vendar pa med državami po svetu obstajajo velike razlike v nesorazmernosti okoljskih degradacij, okoljskih sprememb in ne nazadnje tudi posledic za zdravje ljudi na teh območjih. Revnejše države se soočajo z večjim upadom ekosistema v primerjavi z razvitimi državami. Neenakosti se pojavljajo tudi znotraj držav v razvoju, kjer so ženske bolj izpostavljene in prizadete zaradi vplivov okoljskih sprememb in degradacij, slednje pa je poglobila tudi nedavna epidemija bolezni covid-19. Treba je iskati celostne rešitve za eno izmed večjih groženj, ki ji je priča človeštvo. To pomeni tudi vključevanje žensk v obravnave okoljske problematike, vključevanje žensk v odločevalne procese, predvsem pa zagotavljanje enakih pogojev in možnosti v primerjavi z moškimi pri spopadanju z okoljskimi grožnjami.
Keywords: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, enakost spolov, ekofeminizem, okolje
Published in DKUM: 01.06.2021; Views: 1018; Downloads: 141
Full text (567,90 KB) |
10. Osveščenost staršev o možnosti cepljenja dečkov proti okužbi s humani papiloma virusiMaruša Brglez, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: Okužba s humani papiloma virusi je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih ljudi. Ocenjuje se, da je po svetu 75 % spolno aktivnih ljudi okuženih s humani papiloma virusi. Okužba se širi z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi in povzroča težave pri moških in ženskah. Pred okužbo pa se lahko preventivno zaščitimo s cepljenjem. Za deklice je cepljenje brezplačno in prostovoljno v 6. razredu osnovne šole za dečke pa samoplačniško. Cepljenje je priporočljivo tudi za dečke, saj lahko okužba pri moških vodi do rakavih obolenj (rakava obolenja glave in vratu, ustno-žrelni rak, rak penisa in rak zadnjika). Raziskovalne metode: Za teoretični del smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela, za empirični del pa kvantitativno metodologijo. Anketne vprašalnike je rešilo 70 staršev prvošolcev, ki so prišli na sistematični pregled. Pridobljene rezultate smo nato statistično analizirali in grafično ponazorili. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so starši slabo osveščeni, saj 74 % staršev pred reševanjem anketnega vprašalnika ni vedelo, da se pred okužbo lahko cepijo tudi dečki. Starši tudi na sistematičnem pregledi ne dobijo priporočila od zdravstvenih delavcev o možnosti cepljenja dečkov, zato največ podatkov pridobijo na nestrokovnih internetnih straneh. Prav tako si starši želijo, da bi zdravstveni delavci bolj promovirali cepljenje za dečke. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da zdravstveni delavci osveščajo in promovirajo cepljenje pred humani papiloma virusi za deklice in dečke. Tako bodo ne samo starši ampak tudi najstniki vedno bolj informirani o boleznih, ki jih povzročajo okužbe s humani papiloma virusi. S tem pridobljenim znanjem se bodo starši tudi lažje odločili za cepljenje in bodo v prihodnje poskrbeli za varno spolnost svojih otrok.
Keywords: vloga zdravstvenih delavcev, priporočeno cepljenje obeh spolov, spolno prenosljiva okužba, rakava obolenja, cepiva.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1598; Downloads: 180
Full text (806,86 KB) |
