| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Splošna načela kot vir prava EU in njihovi izbrani pravni učinki
Tamara Farazin, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni red predstavlja celoto pravnih pravil in pravnih načel, ki so akceptirana v določeni (državno) pravni skupnosti tudi v pravnih razmerjih, kjer se ta pravila in načela realizirajo. SEU je v poskusu učinkovitejšega izvrševanja posameznih pravic razvilo načela, ki pomenijo možnost za posameznika, da pred nacionalnim sodiščem uveljavlja pravice, ki mu jih podeljuje pravni red EU. Splošna pravna načela EU so prepoznana kot gradniki nezapisanega prava EU in predstavljajo pomembno mesto v pravnem sistemu EU. Spadajo v vrh hierarhije pravnih virov ter tako uživajo status primarnega prava EU. Kljub odsotnosti njihove podrobnejše definicije v Pogodbah so splošna pravna načela EU nepogrešljiva pri zakonodajnem oblikovanju aktov EU in pri zagotavljanju sodne kontrole. Omogočajo enotnost, skladnost in homogenost zakonodajnega sistema EU, ki vključuje sektorsko naravo Pogodb in zapolnjuje njihove vrzeli. Splošna pravna načela EU bi naj imela v skladu z mednarodno doktrino le razlagalno vrednost in ne bi bila sposobna nalagati pravic posameznikom. Običajno služijo za zaščito posameznikov pred javnimi organi in so abstraktna v smislu, da ne dajejo konkretnih pravil temveč usmerjajo v določeno smer. V skladu z ustaljeno sodno prakso SEU in pravom EU se je mogoče sklicevati na splošna pravna načela EU vertikalno nasproti državi. Vertikalno sklicevanje torej ne povzroča težav, medtem ko se nekoliko več nejasnosti pojavi pri horizontalnem neposrednem učinku splošnih pravnih načel EU. Vzpostavitev horizontalnega neposrednega učinka splošnih pravnih načel EU pomeni, da morajo posamezniki pri ugotavljanju združljivosti nacionalnih določb s pravom EU, upoštevati abstraktna in nenapisana splošna pravna načela EU. Iz dosedanje sodne prakse SEU izhaja, da lahko v horizontalnih neposrednih razmerjih učinkuje (le) splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Že tukaj se je potrebno navezati na nastalo »praznino« saj SEU ni podalo argumentacije ali je potrebno enak pomen (kot splošnemu pravnemu načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti) nameniti tudi drugim diskriminacijskim razlogom. Nadalje prav tako ni jasno ali lahko (vsa) splošna pravna načela EU delujejo zunaj meja dosledne razlage in ustvarjajo horizontalne neposredne učinke oziroma in/ali lahko imajo sama po sebi, ob odsotnosti kakršnekoli neposredno učinkovite podporne Pogodbe ali zakonodajne določbe, horizontalni neposredni učinek. V kolikor bi se splošnim pravnim načelom EU priznala takšna stopnja samostojnosti, da bi se bilo mogoče na njih sklicevati namesto oziroma neodvisno od veljavne zakonodaje, bi to povzročilo (veliko) zaskrbljenost glede pravne varnosti in glede delitve pristojnosti med EU in državami članicami.
Keywords: splošna pravna načela EU, učinek splošnih pravnih načel EU, horizontalni neposredni učinek, splošno pravno načelo prepovedi diskriminacije (na podlagi starosti).
Published: 21.10.2020; Views: 510; Downloads: 103
.pdf Full text (866,76 KB)

2.
Horizontalni neposredni učinek določb Listine EU o temeljnih pravicah v luči novejše sodne prakse Sodišča EU
Iris Štelcar, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z analizo sodne prakse Sodišča EU proučuje vprašanje horizontalnega neposrednega učinka določb Listine EU o temeljnih pravicah. Od uveljavitve Lizbonske pogodbe je Listina del primarne zakonodaje EU. Glede na možnost neposrednega sklicevanja na določbe ustanovnih pogodb EU v primeru spora med posamezniki se odpira vprašanje, ali se lahko temeljna načela prava EU, ki jih je Sodišče EU razvilo na tem področju, uporabijo tudi za določbe Listine. Ključno vprašanje je, ali lahko imajo tudi določbe Listine neposredni učinek, ki ga je Sodišče EU že v zadevi 26/62, Van Gend & Loos, priznalo pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU. To vprašanje je izjemno zanimivo glede horizontalnega neposrednega učinka določb Listine, še posebej v luči dejstva, da so bile temeljne pravice tradicionalno razumljene kot ščit posameznikov proti državi in ne proti drugim posameznikom. Izhodiščno težavo povzroča 51. člen Listine, ki kot naslovnike, ki jih zavezujejo njene določbe, ob institucijah EU in državah članicah izrecno ne predvideva tudi posameznikov. Z namenom okrepitve varstva temeljnih pravic v EU je Sodišče EU zavrnilo restriktivno razlago omenjene določbe in pravicam iz Listine, ki so dovolj kakovostne, dopustilo horizontalni neposredni učinek. Ta odločitev še ne pomeni, da se lahko vsi posamezniki v zasebnopravnem sporu sklicujejo na katerokoli temeljno pravico iz Listine, ampak mora le-ta biti samozadostna in zavezujoča. Če je namreč konkretna določba zavezujočega značaja, jasna in nepogojna, je zato, da bi se lahko posamezniki v medsebojnem sporu sklicevali nanjo, ni treba konkretizirati z določbami prava EU ali nacionalnega prava. Odločilen vpliv na obravnavan razvoj sodne prakse sta imeli združeni zadevi C-569/16 in C-570/16, Bauer et al, kjer se je vprašanje horizontalnega neposrednega učinka drugega odstavka 31. člena Listine pojavilo zaradi nepravilnega prenosa 7. člena Direktive 2003/88 v nemški pravni red. Ta sodba Sodišča EU daje nacionalnim sodiščem novo evropsko razsežnost, saj bodo morali sodniki v določenih okoliščinah nacionalno zakonodajo »dati na stran«, da bi zagotovili učinkovito varstvo pravic iz Listine.
Keywords: primarno pravo Evropske unije, Listina EU o temeljnih pravicah, temeljne socialne pravice, horizontalni neposredni učinek, združeni zadevi C-569/16 in C-570/16, Bauer et al.
Published: 17.12.2019; Views: 589; Downloads: 152
.pdf Full text (747,29 KB)

3.
Sanacija rastlinske čistilne naprave Motovilci
Jože Volf, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer sanacije rastlinske čistilne naprave v kraju Motovilci. Predstavljen bo nastanek odpadnih vod, njihove značilnosti in čiščenje le-teh. Podrobno bom predstavil tudi delovanje rastlinske čistilne naprave v odvisnosti od toka vode skozi njih ter bolj podrobno horizontalni, vertikalni ter kombinirani sistem podpovršinskega toka vode, ki se nanaša na dejanski primer nadgradnje horizontalnega toka z vertikalnim na rastlinski čistilni napravi Motovilci. V sami sanaciji si bomo ogledali problematiko dosedanjega stanja in rešitve, vezane na kanalizacijsko omrežje, kot tudi samo rastlinsko čistilno napravo. S slikovnim gradivom bomo dodobra prikazali način gradnje grede z vertikalnim tokom, z rezultati prvih meritev pa izsledke sposobnosti sanirane rastlinske čistilne naprave.
Keywords: odpadne vode, čiščenje odpadne vode, horizontalni tok, vertikalni tok, prve meritve
Published: 09.09.2019; Views: 568; Downloads: 52
.pdf Full text (3,86 MB)
This document has many files! More...

4.
IZMENJAVA INFORMACIJ MED KONKURENTI IN NJENA ZDRUŽLJIVOST S PRAVILI KONKURENČNEGA PRAVA
Karmen Gajšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava izmenjavo informacij med konkurenčnimi podjetji, torej tistimi, ki delujejo na isti ravni proizvodnega oz. storitvenega procesa. Ugotavljamo, da lahko izmenjava informacij med udeleženci na trgu pozitivno vpliva na konkurenco, saj je tako za ponudnike kot za potrošnike bistvenega pomena, da razpolagajo s čim več informacijami, na podlagi katerih lahko sprejmejo boljše poslovne oz. nakupne odločitve. Po drugi strani pa lahko izmenjava določenih informacij olajša nastanek tajnih dogovorov med konkurenčnimi podjetji in omogoča spremljanje skladnosti udeleženih podjetij s pogoji takšnega dogovora. V diplomskem delu je izmenjava informacij analizirana in prikazana v obeh kontekstih. Z vidika konkurenčnega prava je najpomembnejše in hkrati tudi najtežje razlikovanje med izmenjavo informacij, ki spodbuja konkurenco in tisto, ki vodi zgolj do usklajenega ravnanja konkurenčnih podjetij, s čimer konkurenci povzroča škodo. Odgovor na to dilemo poskuša podati številna sodna in druga praksa v zadevah, ki so pomembno vplivale na razvoj in oblikovanje pravil na področju izmenjave informacij. Pomemben korak pri urejanju pa predstavljajo tudi Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju. Čeprav Smernice obravnavajo vse pomembne okoliščine – značilnosti trga, značilnosti informacij in tudi značilnost same izmenjave, še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj. V določenih primerih lahko namreč ugotovimo, da ni natančnih pravil za opredelitev, kdaj neka izmenjava informacij pomeni omejevanje konkurence. Diplomska naloga tako izpostavlja dileme glede časovne meje oz. aktualnosti izmenjanih podatkov, pogostosti izmenjave podatkov in izmenjave javnih podatkov.
Keywords: konkurenčno pravo, horizontalni sporazumi, izmenjava informacij, konkurent, tajno dogovarjanje, preglednost trga, ekonomska učinkovitost, potrošnik
Published: 23.09.2016; Views: 1095; Downloads: 128
.pdf Full text (494,76 KB)

5.
»Hub and spoke« sporazumi v konkurenčnem pravu EU – odgovornost vertikalnega udeleženca
David Pogorevc, 2016, master's thesis

Abstract: V okviru gospodarskega nastopanja na trgu poteka med udeleženci tekmovanje, v katerem skušajo v okviru svoje poslovne politike doseči določene poslovne cilje, pri čemer pa jih do njih ovirajo konkurenti. V kolikor tekmovanje oz. konkurenca poteka po pravilih in izhaja iz načela dobre vere in poštenja, potem na trgu obstoji neizkrivljena konkurenca, na podlagi katere pridobivajo vsi, tako konkurenčna podjetja med seboj, saj je edino merilo za njihov uspeh njihova inovativnost in iznajdljivost, kakor tudi potrošniki, ki žanjejo sadove inovativnosti in iznajdljivosti podjetij. Vendar pa, na žalost, idealne konkurence ni, saj se med udeleženci na trgu, podobno kot doping v športu, vedno najdejo načini, kako izigrati konkurenta ali potrošnika na način, da bo poslovni cilj dosežen z najmanj potrebnega vložka, s čimer prihaja na strani kršiteljev pravil konkurence do neutemeljenega dobička, ki je pridobljen na škodo tistih, ki na trgu delujejo v skladu s pravili. V nalogi predstavljamo in analiziramo razsežnost problema »hub and spoke« sporazumov, tj. sporazumov, v katerem sodelujejo trije udeleženci, in sicer dva horizontalna udeleženca A in C ter vertikalni udeleženec B, preko katerega poteka sporazumevanje med dvema horizontalnima udeležencema. Takšni sporazumi so v teoriji poimenovani tudi kot A-B-C sporazumi. Za lažjo predstavo te kršitve konkurenčnega prava je potrebno pojasniti, da omenjeni izraz prihaja kot metafora kolesa, kjer je »hub« – pesto oz. os, na katerega je napeta napera oz. t. i. »špica« kolesa »spoke«, ki je povezan z obročem – »rim«, ki pa predstavlja skupni interes konkurentov na horizontalni ravni, in vertikalni udeleženec, kot pesto oz. os, predstavlja ključni povezovalni člen pri izvrševanju takšnega sporazuma. Hub and spoke sporazumi so analizirani skozi sodno prakso Velike Britanije in Severne Irske ter odločb njihovega organa za varstvo konkurence, sodno prakso ZDA ter sodno prakso EU. Podrobneje so predstavljeni problemi »hub and spoke« sporazumov v okviru njihove obravnave kot horizontalnih ali kot vertikalnih sporazumov oz. usklajenih ravnanj, njihove kršitve pravil konkurence, bodisi po cilju ali učinku, njihove tripartitne sestave ter s tem v zvezi podanimi objektivnimi in subjektivnimi pogoji za obstoj takšnih sporazumov. Pri tem se naloga posebej osredotoča na vprašanje odgovornosti vertikalnega udeleženca tega sporazuma, to je t. i. »hub-a«, ki predstavlja povezovalni člen med horizontalnima udeležencema takšnega sporazuma. Na podlagi opravljene primerjalne analize sodnih praks in uporabljene strokovne literature ugotavljamo, da »hub and spoke« sporazumi predstavljajo sporazume, ki imajo za cilj preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence in zato njihovih učinkov ni potrebno posebej ugotavljati. Prav tako je bilo ugotovljeno, da takšni sporazumi predstavljajo dejanske horizontalne sporazume, ki bi jih praksa morala kot takšne obravnavati, tudi z vidika okoliščin lažjega odkrivanja v okviru programov prizanesljivosti ter v okviru razlage člena 101(1) PDEU, ki se skozi sodno prakso razlaga po njegovem namenu oz. teleološki funkciji. Vloga vertikalnega udeleženca v teh sporazumih pa se kaže skozi njegovo zavestno sodelovanje pri posredovanju ključnih informacij med horizontalnima udeležencema, s čimer se posledice kršitev pravil konkurence tudi odražajo na trgu horizontalnih udeležencev.
Keywords: »hub and spoke« sporazum, vertikalni udeleženec, horizontalni udeleženec, tripartitni sporazum, kršitev konkurence
Published: 15.09.2016; Views: 842; Downloads: 95
.pdf Full text (933,01 KB)

6.
EVROPSKA INTEGRACIJA V LUČI TEHNIČNE STANDARDIZACIJE PROIZVODOV: VPLIV SODNEGA NADZORA NA STANDARDIZACIJO PROIZVODOV
Nina Naglič, 2015, master's thesis

Abstract: Predmetna magistrska naloga preučuje vprašanja povezana s standardizacijo proizvodov, predvsem pa vpliv sodnega nadzora na postopek standardizacije in na standardizacijske organe. Tehnični standardi, zlasti evropski, so pogosto spodbujevalec meddržavne trgovine, saj omogočajo kroženje in skladnost z drugim blagom, storitvami in postopki ali celo njihovo predvidljivost. Lahko pa tehnični standardi predstavljajo tudi ovire trgovini. Prav zaradi tega si mednarodni kot tudi evropski predpisi prizadevajo, da zaradi prednosti standardizacije ne bi bila ogrožena mednarodna trgovina ter zahtevajo takšno uporabo standardov, ki naj olajšuje in ne ovira mednarodno trgovino. Do sedaj je veljalo prepričanje, da standardizacijski organi niso in ne morejo biti predmet sodnega nadzora, vendar je sodba Sodišča EU v zadevi Fra.bo to spremenila. Zadeva Fra.bo je pomembna ne toliko zaradi izida (ne glede na to, ali se standardizacijske organe šteje kot kolektivne subjekte (generalna pravobranilka) ali kot kvazi zakonske subjekte (Sodišče EU), ekonomskih svoboščin ni mogoče obiti) ampak zaradi posledic uporabe svoboščin na proces standardizacije na splošno. Primer jasno kaže, da se ni mogoče izogniti obveznostim, ki jih določa Pogodba, z izbiro javnega ali zasebnega statusa. Kar šteje, je de facto moč subjekta, da sprejme regulativne odločitve, ki lahko vplivajo na notranji trg. S tem, ko se je Sodišče EU osredotočalo na »kvazi« zakonski značaj certifikacijskega organa, se je sicer izognilo izrecnemu odgovoru na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu lahko zasebni subjekti postanejo naslovniki pogodbenih obveznosti in ali jim je dovoljeno upravičiti omejitve trgovini, ki izvirajo iz njihovega določanja standardov. Vendar pa je kljub temu mogoče zaključiti, da ima 34. člen PDEU horizontalni neposredni učinek. To pa pomeni, da standardizacijski organi s sprejetjem standardov in certificiranjem proizvodov ne morejo več določati, katerim proizvodom bo omogočen dostop do trga, saj morajo pri določanju nacionalnih tehničnih standardov spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz določb prostega pretoka blaga.
Keywords: Standardi, standardizacija proizvodov, standardizacijski organi, prost pretok blaga, horizontalni neposredni učinek 34. člena PDEU, sodni nadzor
Published: 25.03.2016; Views: 1134; Downloads: 155
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Analiza uvajanja horizontalnega obdelovalnega centra v proizvodnjo ulitkov
Zvonko Bedenik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je skratka opisana zgodovina nastanka CNC strojev, njuna uporaba in uvajanje v proizvodnjo ter njihove prednosti in slabosti. V jedru dela sem opisal postopek nabave horizontalnega obdelovalnega centra v tovarno MIV d.o.o. Varaždin. Zaradi želje da povečamo stopnjo avtomatizacije, skrajšanja časa izdelave, ter konkurenčnosti na svetovnem trgu, odločili smo se za uvedbo CNC horizontalnega obdelovalnega centra. Opisane so pomembne karakteristike stroja katere so zahtevane od dobaviteljev ter njihove ponudbe in primerjave med stroji podobnih karakteristik. V tem delu je tudi opisan proces izdelave temeljev za stroj, pa tudi in cenik šolanja operaterjev na stroju. Na koncu sem prikazal izračun ekonomske upravičenosti uvedbe stroja in primerjave med obstoječi strojih, katere bi zamenili z novim strojem. V diplomskem delu sem poskusil prikazati postopek kateri je pomembno opraviti pri uvedbi novega stroja v proizvodnjo.
Keywords: CNC-stroji, horizontalni obdelovalni center, investicije, uvajanje
Published: 11.11.2013; Views: 1104; Downloads: 100
.pdf Full text (3,04 MB)

8.
HORIZONTALNI MONITORING V SLOVENIJI
Marko Štante, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Plačevanje davkov je privilegij državljanov, hkrati pa tudi privilegij države, da ji davkoplačevalci zagotavljajo vir za njeno delovanje. V družbi je pomemben odnos davkoplačevalcev do davkov, davčne politike, davčnih inšpekcij in pravičnosti ter učinkovitosti davčne uprave. Davčne uprave se v zadnjem obdobju soočajo z izzivi, kako izboljšati izpolnjevanje davčnih obveznosti in kako omenjena sredstva, ki jih imajo pri tem na voljo, usmeriti v tiste aktivnosti, ki bi prinesle maksimalne učinke. V Sloveniji je bil leta 2010 vpeljan model horizontalnega monitoringa po vzgledu nizozemskega modela, ki spreminja razmerje med davčno upravo in zavezancem iz vertikalnega v horizontalnega. Slednji temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnemu zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Na teh vrednotah pa je bil konstituiran naš model horizontalnega monitoringa. Zasnovan je bil z namenom vzpostavitve z velikimi davčnimi zavezanci, in sicer; finančne in zavarovalne družbe, farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Za razliko od nizozemskega modela se pri našem projektu postopa v 4 korakih, ki so: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring). Ta projekt, za katerega menim, da je z učinki zadovoljil tako davčno upravo kot davčne zavezance, je nov institut v slovenski davčni zakonodaji. V diplomski nalogi sem poskušal poleg predstavitve projekta in njegovih učinkov raziskati tudi zadovoljstvo davčnih zavezance. Vključena je tudi anketa, ki je bila opravljena z velikimi davčnimi zavezanci, urejenost zakonodaje za omenjeni projekt ter predlogi na tem področju. Horizontalni monitoring so uvedle tudi druge države po svetu in tudi tam se kaže kot dober institut.
Keywords: horizontalni monitoring, davčna uprava, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti
Published: 17.10.2013; Views: 1942; Downloads: 237
.pdf Full text (884,69 KB)

9.
PODATKI IN INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI TER VZPOSTAVITEV NOTRANJIH DAVČNIH KONTROL V HORIZONTALNEM MONITORINGU
Darija Šinkovec, 2012, master's thesis

Abstract: Davčne uprave z namenom povečanja učinkovitosti razvijajo inovativne pristope in uvajajo nove modele, s katerimi želijo izboljšati prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter preprečevati utajevanje in izogibanje. Po priporočilih mednarodnih institucij so mnoge davčne uprave uvedle model upravljanja tveganj, ki temelji na dobrem poznavanju zavezancev (obnašanju in tveganjih) ter na upoštevanju razpoložljivih resursov. Ena izmed novosti je tudi horizontalni monitoring, ki ga je v letu 2010 po nizozemskem zgledu vpeljala tudi Davčna uprava Republike Slovenije. Na odločitev za uvedbo pilotnega projekta so pomembno vplivale študije, raziskave in smernice različnih mednarodnih organizacij, ki so omenjene v magistrski nalogi. Nizozemski model horizontalnega monitoringa temelji na treh ključnih vrednotah: medsebojnem zaupanju, razumevanju in transparentnosti. Zasnovan je na sklenjenem sporazumu med davčno upravo in zavezancem, ki med drugim predpostavlja tudi vzpostavljen sistem notranjih kontrol. Še zlasti je primeren za velike davčne zavezance, ki želijo plačevati davčne obveznosti v pravilni višini in niso nagnjeni k utajevanju. Veliki davčni zavezanci so pomembni tudi z vidika višine vplačanih dajatev v javni finančni proračun. Pilotni projekt v Sloveniji je zasnovan na treh projektnih skupinah: za finančne in zavarovalne družbe, za farmacevtske družbe ter velike gospodarske družbe iz drugih dejavnosti. Aktivnosti po podpisu dogovorov o sodelovanju se izvajajo v naslednjih korakih: priprava profila zavezanca za davek, izvedba uvodnega delovnega sestanka, analiza sistema notranjih davčnih kontrol s priporočili ter nadaljnje spremljanje zavezanca (monitoring). Vzporedno s potekom opisanih korakov se zavezancem zagotavlja tudi vnaprejšnja davčna gotovost. Zavezanci za davek morajo tudi za to obliko nadzora, ki v obstoječi davčni zakonodaji še ni posebej opredeljena, zagotavljati podatke in informacije, ki dokazujejo, da so bile davčne obveznosti pravilno in pravočasno plačane ter da so zavezanci vzpostavili notranje davčne kontrole. Prav tako pa določene informacije zagotavljajo tudi davčni organi zavezancem. Magistrska naloga te podatke in informacije podrobneje obravnava in izpostavlja določene posebnosti pri posameznih dejavnostih in pri posameznih vrstah davkov, ki jih plačujejo veliki davčni zavezanci. Magistrska naloga prikazuje tudi rezultate ankete, opravljene z vodstvi velikih gospodarskih družb v Sloveniji glede njihovega interesa za vključitev v tovrstno obliko sodelovanja z davčno upravo. Čeprav je horizontalni monitoring še relativno nova oblika obravnavanja davčnih zavezancev, se v nekaterih državah že uspešno uveljavlja, saj prispeva k izboljšanju sodelovanja med davčnimi zavezanci in davčno upravo, s tem pa k učinkovitejšemu nadzoru ter povečanju prostovoljnega izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Keywords: Davčna uprava, horizontalni monitoring, prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, ogrodje notranjih davčnih kontrol
Published: 22.03.2013; Views: 2514; Downloads: 243
.pdf Full text (1,67 MB)

10.
HORIZONTALNI PRISTOP K UREJANJU VARSTVA POTROŠNIKOV V EVROPSKI UNIJI
Marijana Verbek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo potrošnikov v Evropski uniji je področje, ki je v zadnjih nekaj letih predmet številnih razprav. Vedno bolj postaja jasno, da je potrošniški notranji trg še vedno v veliki meri neizkoriščen. Razlogi, zakaj je temu tako, so številni in različni. Med poglavitnimi pa so vsekakor različna nacionalna pravila za varstvo potrošnikov, ki so jih proizvajalci in ponudniki storitev dolžni upoštevati. K odpravi tega problema bo delno pripomogla v letu 2011 sprejeta Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov (direktiva) in tako omogočila lažje delovanje potrošniškega notranjega trga. V diplomski nalogi obravnavam nov, horizontalni pristop k urejanju varstva potrošnikov v EU. Po dosedanji ureditvi je bila posamezna oziroma specifična problematika s tega področja urejena v ločeni direktivi. Začetek pregleda potrošniškega pravnega reda, v letu 2004, se je pričel obetavno, saj je vključeval kar osem direktiv, kar je nakazovalo na celovito ureditev tega področja. Predlog Direktive o pravicah potrošnikov pa je pokazal, da bo nova direktiva zajela le štiri direktive in da obseg urejanja ne bo tako celovit, kot je bilo sprva predvideno. Prav tako se z novo direktivo spreminja tudi pristop k harmonizaciji tega področja. Gre za prehod s t.i. minimalne harmonizacije, v okviru katere lahko države članice vprašanja, ki jih ureja direktiva, uredijo tudi strožje, k maksimalni harmonizaciji, kjer odmiki niso dovoljeni. Minimalna harmonizacija je povzročila razdrobljenost notranjega trga na 27 različnih ureditev, kar povzroča težave tako potrošnikom, kot tudi proizvajalcem in prodajalcem. Z maksimalno harmonizacijo naj bi bila ta razdrobljenost odpravljena.
Keywords: varstvo potrošnikov v EU, horizontalni pristop, minimalna harmonizacija, maksimalna harmonizacija, Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov.
Published: 14.12.2012; Views: 1989; Downloads: 309
.pdf Full text (917,73 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica