Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

11 - 13 / 13

1 2

11.

Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Uroš Slekovec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Trse smo foliarno gnojili s pripravkoma Agrovit F in Herbagreen ter jih primerjali s kontrolnim obravnavanjem, pri katerem trsi niso bili foliarno gnojeni. Pri intenzivnosti barve listov ni bilo signifikantnih razlik. Oba pripravka sta vplivala na vsebnosti sladkorja v jagodnem soku, pri pripravku Agrovit F so bile vsebnosti sladkorja večje za 3,3 °Oe, pri pripravku Herbagreen pa za 2 °Oe v primerjavi s kontrolo. Pripravek Agrovit F je vplival tudi na količino pridelka, saj je bila povprečna masa grozdja na trs za skoraj 9 % večja kot pri kontroli.
Keywords: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'Laški rizling'
Published in DKUM: 30.10.2013; Views: 2132; Downloads: 156
Full text (916,81 KB)

12.

Vpliv nadmorske višine na razvojne faze trte in kemijski sestav grozdnega soka
Kristjan Auguštin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Published in DKUM: 28.01.2013; Views: 2152; Downloads: 181
Full text (753,72 KB)

13.

Vpliv nadmorske višine na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling'
Aleksander Purgaj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo pri sorti 'Laški rizling' proučevali vpliv nadmorske višine (zgornji in spodnji del vinograda) na količino in kakovost pridelka. Proučevan je bil vpliv nadmorske višine na fenološke faze, na temperaturo zraka, grozdov in listov ter na dinamiko dozorevanja grozdja. Opravljena je bila kemična analiza in senzorična ocena vina. Na zgornjem delu vinograda je bila dinamika razvoja fenoloških faz hitrejša za tri dni. Ugotovili smo, da je v našem poskusu nadmorska višina vplivala le na temperaturo grozdov, ki je bila za 1,3 °C višja v zgornjem delu vinograda. Pri spremljanju dinamike dozorevanja grozdja je bila v zgornjem delu vinograda ugotovljena večja vsebnost sladkorja in manj skupnih kislin. V spodnjem delu vinograda je bila enaka vrednost dosežena štiri dni pozneje. Večji pridelek je bil v spodnjem delu vinograda. Pri senzorični oceni vina je bilo bolje ocenjeno vino iz zgornjega dela vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, pridelek, 'Laški rizling'
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3236; Downloads: 267
Full text (318,45 KB)

Search done in 0.09 sec.