Search the digital library catalog

Abstract: V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Keywords: vinska trta, redčenje grozdja, 'Šipon', 'Renski rizling'
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1484; Downloads: 91
Full text (787,24 KB)

Abstract: V diplomski nalogi smo preučevali kateri način zmanjšanja kislin nam da najboljše rezultate, glede kakovosti vina ter ugotavljali vplive posameznih načinov zmanjšanja kislin na vino pri sorti šipon iz Ljutomersko – Ormoškega vinorodnega okoliša. Spremljali smo dozorevanje grozdja te sorte z ugotovljanjem relativne gostote. Pripravili smo si poskusne variante z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za običajno vrenje, z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za zmanjšanje kislin, z dodatkom kulture bakterij za mlečnokislinsko vrenje v mošt, z dodatkom kulture bakterij za mlečnokislinsko vrenje po alkoholnem vrenju, s kemičnim razkisom mošta, s kemičnim razkisom mladega vina in kontrolo. Pred nastavitvijo poskusa smo opravili kemijske analize mošta: vrednost pH, vsebnost titracijskih kislin, vsebnost prostega in skupnega žvepla, sladkorno stopnjo, vsebnost vinske in jabolčne kisline. Potek alkoholnega vrenja smo spremljali dnevno z merjenjem temperature in relativne gostote. Po prvem pretoku smo opravili čiščenje vina z enološkimi sredstvi (bentonit, PVPP, jajčni albumin, kremenčeva kislina). Dvakrat smo opravili senzorično analizo kakovosti vina v poskus zajetih vzorcev vin. S poskusom smo ugotovili, da dobimo najboljše rezultate pri zmanjševanju kislin s selekcioniranimi kvasovkami za zmanjšanje kislin. Pri tem dobimo zadovoljivo polno in harmonično vino zlasti primerno kot mlado vino. Najslabši način za zmanjšanje kislin smo opazili pri kemičnem razkisu pri katerem se nam je bistveno povišal pH, ker se nam je močno zmanjšala vsebnost vinske kisline. Zaradi tega se nam je vsebnost titracijskih kislin zmanjšala, tako da je prišlo v teh vzorcih tudi do spontanega biološkega razkisa.
Keywords: kislost, šipon, kemični razkis, biološki razkis, kvasovke, bakterije
Published in DKUM: 14.08.2009; Views: 11670; Downloads: 920
Full text (550,32 KB)