1. Vnos ultra-procesiranih živil v sodobni prehrani in tveganje za zdravjeNika Zupanič, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.
Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd.
Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Keywords: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 4
 Full text (1,17 MB) |
2. Psihosocialna pomoč s sodobno digitalno tehnologijo, odraslim, ki so v otroštvu preboleli levkemijoJure Pisanec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pri odraslih, ki so preživeli levkemijo v otroštvu, se lahko po nekaj letih zdravljenja pojavijo negativni vidiki psihosocialnega zdravja, kot na primer večje tveganje za poslabšanje spomina, čustvene regulacije, učinkovitosti opravljanja opravil, socialnega delovanja in duševnega zdravja. Namen raziskave je ugotoviti, kako je sodobna digitalna tehnologija povezana z oskrbo psihosocialnih potreb odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Cochrane library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da ima lahko sodobna digitalna tehnologija pozitiven vpliv na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Razprava in zaključek: Obstajajo različne intervencije, ki jih lahko izvajamo s pomočjo sodobne digitalne tehnologije in pripomorejo k lajšanju psihosocialnih posledic, kot je uporaba interneta, skupin na internetnih straneh, mobilnega telefona itd. Digitalna psihosocialna pomoč lahko vpliva na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo, pod določenimi pogoji, in sicer če je prilagojena posamezniku, poteka dovolj dolgo in je učinkovita.
Keywords: psihosocialna pomoč, digitalna tehnologija, levkemija.
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,49 MB) |
3. Obvladovanje bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom med bolnišnično obravnavoAida Kovačević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kronični pankreatitis predstavlja kritičen problem javnega zdravja. Pacienti s to boleznijo se pogosto spopadajo s kronično bolečino, ki ima različne mehanizme delovanja. Kronični pankreatitis najpogosteje nastane kot posledica prekomernega uživanja alkohola, kajenja ali genetskih mutacij. Pri nekaterih pacientih vzroka za kronični pankreatitis nikoli ne uspemo identificirati. Zdravljenje se običajno začne z ukrepi glede življenjskega sloga, ki vključujejo prenehanje uživanja alkohola in kajenja, nadzor nad bolečino, zdravila za nadomestitev nezadostnega delovanja trebušne slinavke ali mehansko drenažo oviranih kanalov trebušne slinavke. Najpogostejši način ocenjevanja bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom v bolnišničnem okolju je uporaba VAS (vizualno-analogne) lestvice za ocenjevanje bolečine in aplikacija protibolečinske terapije po modelu za lajšanje bolečine, ki ga predlaga Svetovna zdravstvena organizacija.
Keywords: bolečina, obvladovanje bolečine, kronični pankreatitis
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (595,19 KB) |
4. Long-term impact of community psychiatric care on quality of life amongst people living with schizophrenia : a systematic reviewJožica Černe Kolarič, Anja Plemenitaš Ilješ, Darja Kraner, Vida Gönc, Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, 2024, review article Abstract: The review examines the long-term impact of community psychiatric care on improving the quality of life of people with schizophrenia. It addresses the global burden of this disorder and the need for effective community-based care strategies. A systematic literature search was conducted in databases such as CINAHL, Medline, Web of Science, Sage and ScienceDirect, with the search lasting until March 2024 and following the PRISMA guidelines. The inclusion criteria targeted studies that addressed the long-term effects of community mental health care for people aged 18 years and older with schizophrenia and included both quantitative and qualitative research designs. Studies unrelated to the research question or with significant methodological flaws were excluded. The risk of bias was assessed using GRADE and GRADECERqual, in addition to critical appraisal using the Joanna Briggs Institute (JBI) checklists. Independent screening and data extraction was performed, with results summarised by thematic analysis. In total, 11 studies met the inclusion criteria and included cross-sectional, cohort, qualitative and randomised controlled trial designs. The results showed that community psychiatric care significantly improves the quality of life, well-being and social integration of people with schizophrenia. Effective interventions identified include psychoeducation, cognitive behavioural therapy, social skills training and individualised care plans. However, challenges such as limited resources, labour shortages and social stigma, particularly in low-income neighbourhoods, were also identified. This study highlights the importance of continuous, personalised, multidisciplinary community-based care for sustainable mental health outcomes. Further research is recommended to investigate the long-term impact and strategies to overcome implementation challenges.
Keywords: schizophrenia, quality of life, community, psychiatric care, patient, systematic review
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 4
 Link to file
This document has many files! More... |
5. Usmerjenost triažnega procesa na skrb za pacienta in njegovo varnostZvonka Fekonja, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Triaža na urgenci je dinamičen proces, kjer triažni zdravstveni strokovnjak analizira pacientovo zdravstveno stanje in določa stopnjo nujnosti obravnave, pri čemer se mora osredotočiti na skrbno ravnanje in zagotavljanje varnosti.
Namen: Raziskati kulturo varnosti in skrb za pacienta v triažnem procesu ter njuno povezavo z izvajanjem triažnega procesa pri urgentnem pacientu.
Metode: Izvedli smo dvostopenjski zaporedni pojasnjevalni načrt mešanih metod med zaposlenimi triažnimi zdravstvenimi strokovnjaki v 11 slovenskih urgentnih centrih med majem 2020 in julijem 2022. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnikov ter analizirali z opisno in sklepno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije ter podatke pridobili z delno strukturiranimi intervjuji. Rezultate obeh faz smo povezali s pilarnim integracijskim procesom.
Rezultati: Identificirali smo sedem ključnih elementov: (1) usposobljenost in znanje, (2) delovni pogoji in okolje, (3) timska dinamika in sodelovanje, (4) skrb za pacienta, (5) triažni proces in sistem triažiranja, (6) značaj triažnih zdravstvenih strokovnjakov in (7) sinergija skrbi in varnosti.
Razprava in zaključki: Rezultati raziskave poudarjajo nujnost izboljšanja varnostne kulture v procesu triaže. Zaznavanja triažnih zdravstvenih strokovnjakov jasno kažejo, da je varnost pacientov neločljivo povezana z skrbnim ravnanjem med triažnim procesom in poudarjajo, da sta skrb za pacienta in njegovo varnost med procesom triaže prepletena.
Keywords: triaža, varnost pacientov, mešane metode, skrb, urgentna služba
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (4,65 MB) |
6. Person-centred care: a support strategy for managing non-communicable diseasesMateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Kegl, Zvonka Fekonja, Gregor Štiglic, Adam Davey, Sergej Kmetec, 2024, original scientific article Abstract: Background: Over the last decade, the inadequacy and unsustainability of current healthcare services for managing long-term co-morbid and multi-morbid diseases have become evident. Methods: This study, involving 426 adults with at least one non-communicable disease in Slovenia, aimed to explore the link between quality of life, life satisfaction, person-centred care, and non-communicable disease management. Results: Results indicated generally positive perceptions of quality of life, general health, and life satisfaction of individuals with non-communicable diseases. Participants assessed their physical health as the highest of the four quality of life domains, followed by the environment, social relations, and psychological health. Significant differences occurred in life satisfaction, general health, quality of life, and person-centred care for managing non-communicable diseases. But, there were no significant differences in person-centred care according to the living environment. The study revealed a positive association between person-centred care and effective non-communicable disease management, which is also positively associated with quality of life, general health, and life satisfaction. Conclusions: Person-centred care is currently the most compassionate and scientific practice conceived, representing a high ethical standard. However, implementing this approach in healthcare systems requires a cohesive national strategy led by capable individuals to foster stakeholder collaboration. Such an approach is crucial to address the deficiencies of existing healthcare services and ensure person-centred care sustainability in non-communicable disease management.
Keywords: person-centred care, non-communicable disease, quality of life, life satisfaction
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
Link to file |
7. |
8. Poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami na urgenciAjda Stojnšek, 2024, master's thesis Abstract: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko.
Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi.
V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Keywords: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 38; Downloads: 34
Full text (1,57 MB) |
9. Frailty in community-dwelling older people and nursing home residents : an adaptation and validation studySergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Adam Davey, Barbara Kegl, Jernej Mori, Nataša Mlinar Reljić, Brendan McCormack, Mateja Lorber, 2024, original scientific article Abstract: Aim: The aim of this was to psychometrically adapt and evaluate the Tilburg Frailty Indicator to assess frailty among older people living in Slovenia's community and nursing home settings.
Design: A cross-cultural adaptation and validation of instruments throughout the cross-sectional study.
Methods: Older people living in the community and nursing homes throughout Slovenia were recruited between March and August 2021. Among 831 participants were 330 people living in nursing homes and 501 people living in the community, and all were older than 65 years.
Results: All items were translated into the Slovene language, and a slight cultural adjustment was made to improve the clarity of the meaning of all items. The average scale validity index of the scale was rated as good, which indicates satisfactory content validity. Cronbach's α was acceptable for the total items and subitems.
Conclusions: The Slovenian questionnaire version demonstrated adequate internal consistency, reliability, and construct and criterion validity. The questionnaire is suitable for investigating frailty in nursing homes, community dwelling and other settings where older people live.
Impact:The Slovenian questionnaire version can be used to measure and evaluate frailty among older adults. We have found that careful translation and adaptation processes have maintained the instrument's strong reliability and validity for use in a new cultural context. The instrument can foster international collaboration to identify and manage frailty among older people in nursing homes and community-dwelling homes.
Reporting Method: The Strengthening the Reporting of Observational Studies in Epidemiology checklist for reporting cross-sectional studies was used.
No Patient or Public Contribution: No patient or public involvement in the design or conduct of the study. Head nurses from nursing homes and community nurses helped recruit older adults. Older adults only contributed to the data collection and were collected from nursing homes and community dwelling.
Keywords: aged, chronic disease, frailty, instrument validation
Published in DKUM: 17.07.2024; Views: 106; Downloads: 18
Full text (611,66 KB)
This document has many files! More... |
10. Načrtovanje kadra zdravstvene nege na urgenciDaniela Berdnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023.
Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 155; Downloads: 34
Full text (2,14 MB) |
