| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Učitelji in problematika nadarjenosti
Tatjana Kočet, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Published: 17.02.2009; Views: 3964; Downloads: 878
.pdf Full text (397,52 KB)

2.
Samopodoba otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor
Maruška Planinc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 26 otok oz. mladostnikov Mladinskega doma Maribor, v starostnem razponu od deset do sedemnajst let. Predvsem sem se osredotočila na to, ali se samopodoba razlikuje glede na spol, starost, čas bivanja, razlog prihoda v Mladinski dom Maribor, učni uspeh, obšolske aktivnosti, počutje, prijatelje in vzgojitelje v Mladinskem domu Maribor, osebe izven Mladinskega doma Maribor, željo vračanja domov oz. k sorodnikom, kontroliranje čustev in vedenja ter osebne vrednote. Raziskavo sem izvedla s pomočjo treh anketnih vprašalnikov: Vprašanik o življenju v Mladinskem domu Maribor, Vprašalnik samopodobe SPA (Garcia, Gutierrez, Musitu, Kranjc in Pečjak, 1998) in Lestvica osebnih vrednot (Pogačnik, 2002). Analiza rezultatov je pokazala, da obstajajo razlike v samopodobi glede na letošnji šolski uspeh, vrsto obšolskih aktivnosti, počutje, željo vračanja domov oz. k sorodnikom in povezave med samopodobo in osebnimi vrednotami (lepota/umetnost, osebna varnost/ zdravje, počitek, svoboda/neodvisnost in športno udejstvovanje).
Keywords: samopodoba, otroci, mladostniki, osebne vrednote, Mladinski dom Maribor
Published: 03.03.2009; Views: 5003; Downloads: 1139
.pdf Full text (524,70 KB)

3.
POMNJENJE VIZUALNIH IN BESEDNIH INFORMACIJ TER UČITELJEV VPLIV PRI UČENCIH NA RAZREDNI STOPNJI
Nataša Šergan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pomnjenje je eden izmed procesov, ki ima pomemben vpliv pri izobraževanju učencev in njihovi uspešnosti, in to ne samo med šolanjem, ampak tudi v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu je opredeljen proces pomnjenja, ki je razdeljen na tri dele; v prvem delu je opisana začetna stopnja pomnjenja, tj. učenje, kjer so poleg teorij in oblik učenja navedene tudi najpomembnejše strategije. Učenju sledi uvrščanje naučenega v spominski sistem, kjer so opisane vrste in načini pomnjenja ter kako lahko pomnjenje tudi izboljšamo. Dodano je poglavje o pozabljanju in vlogi učitelja pri procesu pomnjenja. Namen diplomskega dela je proučevanje pomnjenja in priklica pojmov pri učencih na razredni stopnji osnovne šole, vpliva učitelja, načina predstavitve pojmov, vrstnega reda, čutov, čustev, asociacij, hkrati pa tudi starosti in spola. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje pomembno vplivajo vrsta oziroma način predstavitve pojmov, saj so si učenci bolj zapomnili in lažje priklicali vizualne kot besedne pojme, vrstni red pojmov in starost učencev. Pomembna so čustva, čuti in asociacije, pa tudi sodelovalno učenje in nagnjenost k temu, da si zapomnimo stvari, ki izstopajo. Na pomnjenje pa nimata pomembnega vpliva učitelj in spol učencev.
Keywords: pomnjenje, učenje, spomin, pozabljanje, vrsta pojmov, učiteljev vpliv
Published: 01.10.2009; Views: 2489; Downloads: 435
.pdf Full text (899,19 KB)

4.
POVEZOVANJE OTROK V SKUPINE IN VODJE SKUPIN
Urška Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi sem želela ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na otrokovo vsakodnevno povezovanje v skupine in katere so najpomembnejše osebne lastnosti vodij skupin. Otroci se družijo s svojimi vrstniki in povezujejo v skupine, ker po tem čutijo potrebo, hkrati pa to vpliva na njihov razvoj. Otroci pa se tako kot odrasli povezujejo v skupine z drugimi otroki iz nekih razlogov. Ti razlogi so lahko prijateljstvo oz. poznanstvo njihovih staršev, sosedski odnosi, bivanje v istem kraju, igrače, popularnost drugih otrok, skupna igra ipd. Rezultati intervjuja, ki sem ga izvajala z 118 otroki, starimi od tri do šest let, so pokazali, da se otroci povezujejo v skupine zaradi skupne igre oz. druženja. Ugotovila pa sem tudi, da imajo otroci za prijatelje tudi otroke, ki jim nagajajo oz. so do njih nesramni. Mogoče ti otroci še ne razumejo pravega pomena besede »prijatelj«. Drugi del moje raziskave pa se je nanašal na otroke, ki običajno vodijo skupino otrok, imenujemo jih vodje skupin. Zanimalo me je, katere lastnosti imajo vodje skupin bolj razvite kot ostali otroci, da lahko postanejo vodje. Odgovori na anketni vprašalnik, ki sem ga posredovala vzgojiteljicam, so bili, da so vodje skupin komunikativni, znajo voditi skupino in da običajno izstopajo. Presenečena pa sem bila nad odgovori vzgojiteljic, da lahko postanejo vodje skupin otroci, ki so zanemarjeni in iščejo pozornost.
Keywords: otroci, igra, vodja, skupina, medsebojni odnosi, povezovanje
Published: 12.04.2010; Views: 1795; Downloads: 199
.pdf Full text (381,28 KB)

5.
POVEZANOST MED ZASKRBLJENOSTJO IN AGRESIVNOSTJO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Mateja Bauman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Keywords: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Published: 06.05.2010; Views: 2313; Downloads: 330
.pdf Full text (351,70 KB)

6.
SPODBUJANJE USTVARJALNEGA UČENJA IN POUČEVANJA
Janja Trop, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem preučila odnos do ustvarjalnosti, razvijanja idej, ustvarjalnega razmišljanja, vzpostavljanja ustvarjalnega okolja in podpore ustvarjalnih posameznikov. Posvetila sem se odnosu med ustvarjalnostjo, inteligentnostjo, izobraževanjem ter učitelji. V naših šolah se vedno bolj uveljavljajo razne metode, oblike, sistemi, ki težijo k temu, da bi bil pouk bolj zanimiv, drugačen, ustvarjalen in odprt za spremembe ter prilagodljiv na današnji čas. Naloga današnjega učitelja je, da poleg izobraževanja spodbuja tudi ustvarjalnost otrok in jim omogoči stik z lastnimi potenciali. Jim pomaga, da izražajo svojo domišljijo in ideje, da kritično razmišljajo, in jim pomaga, da si sami pomagajo s svojo ustvarjalnostjo v nepredvidljivih situacijah v življenju. Kadar otrok izgubi stik z lastno ustvarjalnostjo, se ne more več soočiti z vsakdanjimi težavami, pritiski, izzivi itd. Empirični del temelji na anketiranju učiteljev razrednega pouka. Opredeljuje raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost; na učiteljevo delo, in raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost v izobraževanju.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalno učenje, ustvarjalno mišljenje, ideje, domišljija, inteligenca, učitelj, raziskovanje, aktivnost, igra, izobraževalni proces, znanje
Published: 09.06.2010; Views: 3398; Downloads: 766
.pdf Full text (518,64 KB)

7.
TRAVME IZ OTROŠTVA IN NJIHOVE POSLEDICE
Petra Majerič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela so travme iz otroštva in njihove posledice. Namen je bil teoretično proučiti najpogostejše travme v predšolskem obdobju ter posledice, nastale zaradi njih. Teoretično so proučeni tudi znaki, ki so značilni za travmatiziranega otroka, ter naloge vzgojiteljice pri otroku s posledicami travm. Eden izmed glavnih namenov je bil ta, da se teoretično prouči, ali so starši eden od povzročiteljev travm pri otrocih. Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavlja deskriptivna metoda in uporabljeni viri. Najpogostejše travme v otroškem obdobju so: prometne in druge nesreče, družinsko nasilje, telesni napadi, izpostavljenost uličnemu nasilju, ugrabitev, otrok kot priča posilstvu, uboju ali samomoru, telesno trpinčenje, spolna zloraba, življenjsko nevarne bolezni ali ogrožajoči zdravniški posegi, naravne katastrofe in vojna dogajanja. Znaki, ki nastanejo kot posledice takih travm, so: strah in tesnoba, nazadovanje v razvoju, nezaželene vsiljive slike, izguba veselja do različnih dejavnosti, obnavljanje travm preko igre, umik in prekinjanje socialnih stikov, težave pri spanju, telesne težave (psihosomatska obolenja), slabša samopodoba, težave pri učenju idr. Nekateri od teh znakov se lahko razvijejo v dolgotrajne posledice težkih travm, ki pa lahko osebo spremljajo celo življenje. Dolgotrajne posledice težkih travm v otroštvu so lahko sledeče: vsiljivi spomini, travmatske sanje, strahovi, motnje spanja, negativna čustva, refleks zdrznjenja, psihosomatska obolenja, psihosocialne ali psihiatrične motnje, alkoholizem, uživanje drog, napadi panike, depresivnost, nizka samopodoba idr. Vloga vzgojiteljice v takih primerih je predvsem: opazovanje otrokovega vedenja, stik s starši, sodelovanje z nadrejenimi in strokovnjaki. Otrok v času po travmi potrebuje udobje, zaščito, dnevno rutino, sproščanje, razumevanje, pojasnila, informacije, igrače za preigravanje dogodka idr. Nekateri starši z neustreznim vedenjem in stilom vzgajanja povzročajo travme pri svojih otrocih. Travme pri otrocih lahko povzročijo naslednji vzgojni stili staršev: avtoritarna vzgoja, permisivna vzgoja in brezbrižna vzgoja.
Keywords: travme iz otroštva, posledice travm, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje
Published: 07.07.2010; Views: 6805; Downloads: 967
.pdf Full text (389,58 KB)

8.
OTROK IN TRMA
Silva Klinc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Otrok in trma sem predstavila razvoj otroka v obdobju malčka in zgodnjem otroštvu, kaj je trma, kdaj se začne pojavljati, kakšni so vzroki za izbruhe trme. Predvsem sem se osredotočila na to, kako se starši soočajo z izbruhi trme pri svojih otrocih, predstaviti na kakšen način obvladati izbruhe trme ter kako se lahko tem izbruhom izognemo. V empiričnem delu sem s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali starši otrok, zbrala podatke, kako se starši v različnih situacijah odzovejo, ko ima njihov otrok izbruh trme. Zanimalo me je, ali popustijo otrokovi želji, vztrajajo pri zahtevi, mu dajo možnost izbire (ponudijo mu dve stvari oz. situaciji otrok, pa se odloči, katero bo izbral), otroka in njegovo trmo ignorirajo, ali ga poskušajo s čim podkupiti, da bi odstopil od uresničitve lastne želje. Cilj raziskave je bil raziskati, ali obstajajo razlike pri odzivu staršev na otrokovo trmo glede na spol njihovega otroka. Na anketni vprašalnik so odgovarjali starši otrok, starih od 2 do 4 let. S pomočjo anketnih vprašalnikov pa sem pridobila tudi podatke, kdo od staršev je odgovarjal na vprašalnik in katero stopnjo izobrazbe ima. Rezultate anketnih vprašalnikov sem statistično obdelala in prišla do podatkov, da v večini primerov ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol otroka, pri odzivu staršev na otrokovo trmo. Statistično pomembne razlike so se pojavile le pri prvem vprašanju: Kaj storijo starši, če otrok namenoma vrže igračo na tla, nato pa jo noče pobrati? Pri tem vprašanju so se starši deklic pogosteje odločali za odgovor ignoriranja, starši fantkov pa so se pri tem vprašanju bolj odločali za odgovor vztrajanja pri zahtevi. Pri vseh ostalih vprašanjih statistično pomembnih razlik ni bilo.
Keywords: Predšolska vzgoja, trma, osebnost, starši, predšolski otrok
Published: 15.12.2010; Views: 2612; Downloads: 429
.pdf Full text (362,19 KB)

9.
UVAJANJE OTROK V VRTEC
Maja Rojnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Uvajanje otrok v vrtec je predstavljena raziskava o težavah otrok ob vstopu v vrtec, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med trajanjem težav ob vstopu v vrtec in spolom ter starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere, strahovi in pomisleki staršev, pripravo otroka na vstop v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka v vrtec. V raziskavo je bilo vključenih 85 staršev, ki so vpisali svoje otroke v vrtec v obdobju med septembrom in decembrom 2009. Otroci so bili ob vstopu v vrtec stari od 11 mesecev do 5 let in 3 mesece. Anketne vprašalnike so izpolnili starši otrok, ki so obiskovali vrtce Polzela, Braslovče, Trnava in Šempeter. Rezultati so pokazali, da ni značilnih razlik v trajanju težav ob vstopu otroka v vrtec glede na otrokov spol, pripravo otroka pred in ob vstopu v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka iz vrtca. Ugotovljena pa je bila značilna povezanost med trajanjem težav ob vstopu otroka v vrtec in starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere ter pomisleki staršev.
Keywords: uvajanje otrok v vrtec, težave ob vstopu v vrtec, izkušnje z varstvom, priprava na vstop v vrtec, ločitve otroka od matere, pomisleki staršev
Published: 24.12.2010; Views: 2414; Downloads: 742
.pdf Full text (333,97 KB)

10.
VPLIV VRSTNIKOV NA OTROKOV RAZVOJ
Julija Klinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv vrstnikov na otrokov razvoj smo predstavili pomembnost družbe za predšolskega otroka in vplive na njegov razvoj, pri tem pa posebej izpostavili vrstnike iz istospolnih družin. V teoretičnem delu smo preučili znanstvena spoznanja o vplivih staršev in vrstnikov. Opisali smo otrokov socialni in kognitivni razvoj ter igro otrok. Teoretični del smo zaključili s spoznanji o otrocih, ki imajo starše istega spola. V empiričnem delu smo raziskali odnos staršev do njihovih otrok in ugotavljali razlike v vedenju mam in očetov. Raziskali smo tudi, kakšen je po mnenju staršev odnos otrok do vrstnika iz istospolnih družin. V raziskavo smo vključili 83 staršev otrok iz Vrtca Otona Župančiča v Mariboru. Rezultati so pokazali, da obstajajo v vedenju mam in očetov do otroka majhne razlike. O tem, kakšen je odnos otrok do vrstnika istospolnih staršev, je bila večina anketiranih staršev prepričana, da se njihovi otroci ne vedejo odklonilno.
Keywords: igra, istospolna družina, otrokov razvoj, predšolski otroci, vloga staršev, vpliv vrstnikov
Published: 09.05.2011; Views: 3123; Downloads: 601
.pdf Full text (799,27 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica