1. Povezanost med slogi navezanosti in razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočilZlatka Cugmas, Tjaša Šendlinger, 2018, original scientific article Abstract: Problem raziskave, v kateri je sodelovalo 184 dodiplomskih študentov, je bil preučiti povezanost med slogi navezanosti in razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil. Cilj raziskave je bil preizkusiti vprašalnik z devetimi zgodbami za ugotavljanje razumevanja dvoumnih elektronskih sporočil (Cugmas, neobjavljeno delo). Poleg njega smo v raziskavi uporabili Vprašalnik navezanosti na vrstnike (Armsden in Greenberg, 1987), Vprašalnik navezanosti za odrasle (Collins, 1996) in Vprašalnik medosebnih odnosov (Bartholomew in Horowitz, 1991). Udeleženci so pri vsaki zgodbi z dvoumnim elektronskim sporočilom izbrali enega izmed štirih odgovorov, kako bi sami razumeli sporočilo, za katere smo predvidevali, da so povezani s štirimi slogi navezanosti. Rezultati so delno potrdili postavljeno hipotezo, da je negativno razumevanje dvoumnih elektronskih sporočil povezano z ne varnimi slogi navezanosti. Keywords: študenti, medosebne komunikacije, elektronska sporočila, navezanost, dvoumna elektronska sporočila, slogi navezanosti Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (920,79 KB) This document has many files! More... |
2. Povezanost med kakovostjo odnosa med učiteljem in učencem ter njegovim sociometričnim položajem v razredu : magistrsko deloKatarina Križan, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med dimenzijami odnosa med učiteljem in učencem ter učenčevim sociometričnim položajem. V teoretičnem delu smo predstavili socialni razvoj otrok, opredelili socialne odnose učencev z vrstniki, vpliv vrstniških odnosov na učenca, njegov sociometrični položaj v razredu in razlike v odnosu med spoloma. Nato smo opredelili odnos med učiteljem in učencem, predstavili njegov pomen, načine merjenja ter predstavili načine spodbujanja pozitivnega odnosa. Prav tako smo predstavili povezavo odnosa med učiteljem in učencem z vrstniškimi odnosi. V empiričnem delu smo z učenci (N = 130) izvedli sociometrično preizkušnjo, učitelji (N = 10) pa so izpolnili Lestvico odnosa med učiteljem in učencem. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju svoj odnos z učenci zaznavajo kot topel in bližnji, kar se kaže z visokimi vrednostmi na dimenziji Bližina in nizkimi vrednostmi na dimenzijah Konflikt ter Odvisnost. Rezultati kažejo, da obstajajo tudi razlike med spoloma, in sicer smo zaznali višje vrednosti dimenzij Bližina in Odvisnost pri učenkah. Ugotovili smo, da več kot polovica učencev v razredu zasede srednji sociometrični položaj, razlik med spoloma pa nismo odkrili. Ugotovili smo tudi povezanost sociometričnega položaja z dimenzijo Konflikt, in sicer so bile največje razlike zaznane pri učencih z nizkim sociometričnim položajem. Keywords: odnos, učitelj, učenec, sociometrični položaj, razredni pouk Published in DKUM: 14.04.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,15 MB) |
3. Predšolski otroci in njihov odnos do živali : diplomsko deloUrška Režen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu. Keywords: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,09 MB) |
4. Vpliv skupnega spanja, dojenja in spalne rutine na spanje dojenčka : diplomsko deloMaja Lužar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv skupnega spanja, dojenja in spalne rutine na spanje dojenčka je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti spanja pri dojenčkih ter opisali skupno spanje, dojenje in izvajanje spalne rutine ter njihovo povezavo s spanjem otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno ne eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskali smo medsebojno povezanost vseh treh opredeljenih dejavnikov s spanjem dojenčka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da sta med seboj najbolj povezana mesto spanja dojenčka in dojenje. Ugotovljen odraz izvajanja spalne rutine na spanje dojenčka je bil manjši od pričakovanega. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina staršev zaveda pozitivnih učinkov in nevarnosti skupnega spanja, izpostavili smo nekaj najpogostejših odgovorov. Keywords: spanje dojenčkov, skupno spanje, dojenje, spalna rutina Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (3,05 MB) |
5. Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko deloAmanda Šardi, 2024, master's thesis Abstract: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti
IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki. Keywords: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,50 MB) |
6. Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko deloZarja Korelc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre. Keywords: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 146; Downloads: 65
Full text (1,20 MB) |
7. Opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih z izraženimi vedenji pozunanjenja in ponotranjenja : magistrsko deloNina Domjan, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih, ki na razredni stopnji izražajo vedenja pozunanjenja in ponotranjenja.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na predstavitev temeljnih psiholoških konstruktov, povezanih z izbrano temo. Opredelili smo pojem problematičnega vedenja, predstavili pojavne oblike vedenjskih težav, preučili razvojna obdobja ter raziskali dejavnike, ki vplivajo na pojav vedenjskih težav, podrobneje razčlenili pojav vedenjskih težav znotraj razreda ter pojasnili nekaj pristopov/modelov za odzivanje na vedenjske težave.
V empiričnem delu smo sestavili spletni vprašalnik za učitelje razrednega pouka, ki je analiziral njihov pogled na učence z vedenjskimi težavami. Preizkusili smo ga na vzorcu 103 učiteljev. Rezultati kažejo, da anketirani učitelji pri učencih med vedenji pozunanjenja najpogosteje zaznavajo težave s pozornostjo, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri opravljanju učnih nalog. Za učitelje je med vedenji pozunanjenja najbolj moteča agresivnost, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri šolskem delu. Na splošno rezultati kažejo, da so vedenja pozunanjenja za učitelje bolj moteča in jih tudi hitreje opazijo. Izkazalo se je, da učitelji opažajo razliko v prisotnosti vedenjskih težav glede na spol učencev. Učitelji določene strategije za odziv na vedenja pozunanjenja in ponotranjenja uporabljajo ne glede na vrsto vedenjskih težav podobno, spet druge raznoliko. Med različnimi modeli za odziv na vedenjske težave učencev anketirani učitelji najbolje poznajo TSV – trening socialnih veščin. Keywords: vedenja pozunanjenja in ponotranjenja, razredni pouk, opažanja učiteljev, vedenjske težave učencev Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 388; Downloads: 204
Full text (4,10 MB) |
8. Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogomDoroteja Čeh, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga. Keywords: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo. Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 490; Downloads: 98
Full text (1,28 MB) |
9. Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih : magistrsko deloEva Furman, 2023, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem. Keywords: možgani, spomin, obseg spomina, pomnjenje in pozabljanje Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 426; Downloads: 112
Full text (1,57 MB) |
10. Povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka : diplomsko deloKristina Cvitkovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka ter ugotoviti, kako je empatija med starši in otrokom povezana. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembne razlike v empatiji med dečki in deklicami v obdobju zgodnjega otroštva glede na starost. Raziskavo smo opravili s pomočjo Testa empatije (Baron-Cohen in Wheelwright, 2004). Sodelovalo je 105 staršev in njihovi predšolski otroci. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in programom IBM SPSS Statistics. Rezultati testa empatije so pokazali, da obstaja pomembna povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovih otrok, da je spol otroka povezan s stopnjo empatije in da se stopnja empatije s starostjo otrok ne spreminja. V razlagi rezultatov smo poudarili, da je stopnja empatije povezana s spoznavnim in miselnim razvojem otroka in da je tako dobro, da vzgojitelji poznajo otrokove socialne možnosti. Keywords: empatija, predšolski otrok, starši, test empatije, Simon Baron-Cohen, Sally Wheelwright Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 466; Downloads: 94
Full text (581,99 KB) |