Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu sem se predvsem ukvarjala z nadarjenostjo. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsakodnevno in njihova naloga je, da jih prepoznavajo in omogočajo razvoj njihovih nadpovprečnih sposobnosti, ki so največje naravno bogastvo sveta. Le ustrezno izobražen in informiran učitelj bo razvil »prava« stališča do nadarjenih učencev in njihove edukacije. V delu z nadarjenimi bo videl izziv in možnost ustvarjalnega dela, ne pa dodatne obremenitve. Šola mora biti prostor, k
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, devetletna osnovna šola, stališča učiteljev
Published: 17.02.2009; Views: 3964; Downloads: 878
Full text (397,52 KB)

Abstract: Pomnjenje je eden izmed procesov, ki ima pomemben vpliv pri izobraževanju učencev in njihovi uspešnosti, in to ne samo med šolanjem, ampak tudi v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu je opredeljen proces pomnjenja, ki je razdeljen na tri dele; v prvem delu je opisana začetna stopnja pomnjenja, tj. učenje, kjer so poleg teorij in oblik učenja navedene tudi najpomembnejše strategije. Učenju sledi uvrščanje naučenega v spominski sistem, kjer so opisane vrste in načini pomnjenja ter kako lahko pomnjenje tudi izboljšamo. Dodano je poglavje o pozabljanju in vlogi učitelja pri procesu pomnjenja. Namen diplomskega dela je proučevanje pomnjenja in priklica pojmov pri učencih na razredni stopnji osnovne šole, vpliva učitelja, načina predstavitve pojmov, vrstnega reda, čutov, čustev, asociacij, hkrati pa tudi starosti in spola. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje pomembno vplivajo vrsta oziroma način predstavitve pojmov, saj so si učenci bolj zapomnili in lažje priklicali vizualne kot besedne pojme, vrstni red pojmov in starost učencev. Pomembna so čustva, čuti in asociacije, pa tudi sodelovalno učenje in nagnjenost k temu, da si zapomnimo stvari, ki izstopajo. Na pomnjenje pa nimata pomembnega vpliva učitelj in spol učencev.
Keywords: pomnjenje, učenje, spomin, pozabljanje, vrsta pojmov, učiteljev vpliv
Published: 01.10.2009; Views: 2489; Downloads: 435
Full text (899,19 KB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Keywords: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Published: 06.05.2010; Views: 2313; Downloads: 330
Full text (351,70 KB)

Abstract: Tema diplomskega dela so travme iz otroštva in njihove posledice. Namen je bil teoretično proučiti najpogostejše travme v predšolskem obdobju ter posledice, nastale zaradi njih. Teoretično so proučeni tudi znaki, ki so značilni za travmatiziranega otroka, ter naloge vzgojiteljice pri otroku s posledicami travm. Eden izmed glavnih namenov je bil ta, da se teoretično prouči, ali so starši eden od povzročiteljev travm pri otrocih. Metodološko plat teoretičnega diplomskega dela predstavlja deskriptivna metoda in uporabljeni viri. Najpogostejše travme v otroškem obdobju so: prometne in druge nesreče, družinsko nasilje, telesni napadi, izpostavljenost uličnemu nasilju, ugrabitev, otrok kot priča posilstvu, uboju ali samomoru, telesno trpinčenje, spolna zloraba, življenjsko nevarne bolezni ali ogrožajoči zdravniški posegi, naravne katastrofe in vojna dogajanja. Znaki, ki nastanejo kot posledice takih travm, so: strah in tesnoba, nazadovanje v razvoju, nezaželene vsiljive slike, izguba veselja do različnih dejavnosti, obnavljanje travm preko igre, umik in prekinjanje socialnih stikov, težave pri spanju, telesne težave (psihosomatska obolenja), slabša samopodoba, težave pri učenju idr. Nekateri od teh znakov se lahko razvijejo v dolgotrajne posledice težkih travm, ki pa lahko osebo spremljajo celo življenje. Dolgotrajne posledice težkih travm v otroštvu so lahko sledeče: vsiljivi spomini, travmatske sanje, strahovi, motnje spanja, negativna čustva, refleks zdrznjenja, psihosomatska obolenja, psihosocialne ali psihiatrične motnje, alkoholizem, uživanje drog, napadi panike, depresivnost, nizka samopodoba idr. Vloga vzgojiteljice v takih primerih je predvsem: opazovanje otrokovega vedenja, stik s starši, sodelovanje z nadrejenimi in strokovnjaki. Otrok v času po travmi potrebuje udobje, zaščito, dnevno rutino, sproščanje, razumevanje, pojasnila, informacije, igrače za preigravanje dogodka idr. Nekateri starši z neustreznim vedenjem in stilom vzgajanja povzročajo travme pri svojih otrocih. Travme pri otrocih lahko povzročijo naslednji vzgojni stili staršev: avtoritarna vzgoja, permisivna vzgoja in brezbrižna vzgoja.
Keywords: travme iz otroštva, posledice travm, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje
Published: 07.07.2010; Views: 6805; Downloads: 967
Full text (389,58 KB)

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Uvajanje otrok v vrtec je predstavljena raziskava o težavah otrok ob vstopu v vrtec, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med trajanjem težav ob vstopu v vrtec in spolom ter starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere, strahovi in pomisleki staršev, pripravo otroka na vstop v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka v vrtec. V raziskavo je bilo vključenih 85 staršev, ki so vpisali svoje otroke v vrtec v obdobju med septembrom in decembrom 2009. Otroci so bili ob vstopu v vrtec stari od 11 mesecev do 5 let in 3 mesece. Anketne vprašalnike so izpolnili starši otrok, ki so obiskovali vrtce Polzela, Braslovče, Trnava in Šempeter. Rezultati so pokazali, da ni značilnih razlik v trajanju težav ob vstopu otroka v vrtec glede na otrokov spol, pripravo otroka pred in ob vstopu v vrtec ter osebo, ki pripelje in odpelje otroka iz vrtca. Ugotovljena pa je bila značilna povezanost med trajanjem težav ob vstopu otroka v vrtec in starostjo otroka, številom sorojencev, otrokovimi izkušnjami z varstvom, ločitvami otroka od matere ter pomisleki staršev.
Keywords: uvajanje otrok v vrtec, težave ob vstopu v vrtec, izkušnje z varstvom, priprava na vstop v vrtec, ločitve otroka od matere, pomisleki staršev
Published: 24.12.2010; Views: 2414; Downloads: 742
Full text (333,97 KB)