1. Studia Iuridica Miscellanea MMXXI2024 Abstract: Monografija predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.
Keywords: pravne študije, pravoznanstvo, pravna teorija, civilno pravo, pravo EU, procesno pravo, kazensko pravo, upravno pravo
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 394; Downloads: 128
 Full text (13,12 MB)
This document has many files! More... |
2. Oblike družbenega nadzorstva in njihov vpliv na deviantno vedenje posameznikaJana Vigali, 2009, undergraduate thesis Abstract: Družbeno nadzorstvo so vsa sredstva in dejavniki, ki vzdržujejo, urejajo in omejujejo vedenje posameznikov ali podskupin v družbi. Cilj družbenega nadzorstva je proizvesti družbeno funkcionalno bitje, ki spontano počne tisto, kar se od njega pričakuje. Z drugimi besedami, družbena kontrola teži k temu, da posameznik naturalizira, personalizira/psihologizira ali internalizira družbene koristi ali vrednosti. Pojavlja se v več oblikah, formalnem, neformalnem in vmesni obliki, ki jo lahko poimenujemo institucionalizirano neformalno nadzorstvo. Nadzorovanje je nenehno preverjanje oz. ugotavljanje, ali so nekatera dejstva, okoliščine, dogodki, vedenje itd. v skladu z določenimi merili, zahtevami, pričakovanji in še čem vseh tistih, ki določajo, kaj je prav in kaj ne.
Keywords: nadzorstvo, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, neformalno nadzorstvo, institucionalizirano neformalno nadzorstvo, deviantnost, deviantno vedenje
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 439; Downloads: 36
Full text (365,78 KB) |
3. TEORETIČNI POGLEDI NA RAZVOJ KONSENZUALNOSTI V SODOBNEM KAZENSKEM POSTOPKUErika Gričnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: S ciljem povečati učinkovitost sodobnega kazenskega pravosodja mnoge države iščejo rešitve v uvajanju različnih oblik konsenzualnih postopkov, ki dopuščajo strankam v postopku določeno stopnjo avtonomije pri razpolaganju s predmetom obtožbe. Možnost pogajanja o predmetu obtožbe in kazenski sankciji, ki v najbolj očitni obliki pride do izraza v konsenzualnih postopkih, ki sledijo ameriškemu plea bargaining, poraja med teoretiki različna stališča in argumente, predvsem v luči temeljnih procesnih načel in ciljev na katerih temelji kontinentalni kazenski postopek.
Pojem konsenzualnosti v sodobnem kazenskem procesnem pravu v najširšem smislu vključuje vse tiste postopke, skozi katere se v skladu z načelom oportunitete v večji ali manjši meri daje obdolžencu možnost, da vpliva na končni izid kazenskega postopka. Skupna značilnost vseh konsenzualnih postopkov je, da so vezane na priznanje krivde obdolženca.
Kljub mnogim teoretičnim stališčem, ki govorijo proti konsenzualnim postopkom, jih mnoge kontinentalne države v okviru reform kazenske zakonodaje sprejemajo in prilagajajo svojim notranjim pravnim ureditvam. Še vedno je razbrati previdnost evropskih zakonodajalcev pri predpisovanju pogojev uporabe konsenzualnih institutov, saj načeloma pridejo v poštev v primeru lažjih oziroma srednje težkih kaznivih dejanj. Trendu širjenja konsenzualnosti v kazenskem postopku sledijo celo mednarodna kazenska telesa, katerim se posledično očita izgubljanje legitimnosti in spodkopavanje ideje restorativne pravičnosti.
Keywords: avtonomija posameznika, konsenzualni postopki, konsenzualnost, temeljna procesna načela, plea bargaining, pogajanja, priznanje krivde
Published in DKUM: 20.02.2023; Views: 559; Downloads: 22
Full text (439,19 KB) |
4. Zalezovanje kot novo kaznivo dejanje : magistrsko deloPetra Žuran, 2021, master's thesis Abstract: Izraz zalezovanje ali "stalking" označuje nezaželene vdore in vmešavanje v življenje žrtve, s strani zalezovalca. Za zalezovanje je značilno, da so vdori v zasebno sfero življenja žrtve ponavljajoči, dlje časa trajajoči in da sočasno pri žrtvi vzbujajo strah in zaskrbljenost.
Gre za vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, trajno in ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, vključno z nadlegovanjem, ki je lahko osebno, po telefonu, preko pošiljanja sms sporočil, pisem, pošiljanja daril, dragih predmetov, čakanja pred stanovanjem, hišo, službo, poškodovanja predmetov in še bi lahko naštevali.
S takšnim vedenjem, lahko storilec žrtvi grozi ali direktno ali indirektno. Žrtev pa zaradi tega doživlja strah, nemoč, krivdo, ogroženost ali celo depresivnost.
Ravno zaradi občutljive narave problematike, katera ni prisotna samo v trenutnih družinskih razmerjih, temveč tudi širše, je bila potreba po integraciji zalezovanja kot kaznivega dejanja v KZ-1, nujna.
Keywords: KZ-1, nadlegovanje, kaznivo dejanje, prekršek, sankcioniranje
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 2289; Downloads: 362
Full text (707,80 KB) |
5. Kazenski postopek v Republiki Sloveniji v duhu adversarnega modela : magistrsko deloMiha Horvat, 2020, master's thesis Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti obdolženca. Domneva nedolžnosti se izpodbija s pomočjo dokazov, ki so bili v postopku pridobljeni zakonito in z gotovostjo izkazujejo dejstva o (ne)krivdi obdolženca. V magistrski nalogi sem se osredotočil predvsem na vlogo državnega tožilca, obrambe in sodišča v različnih fazah adversarnega modela kazenskega procesa, s poudarkom na dokaznem postopku. Pri tem sem sproti opozarjal na ureditev slovenskega kazenskega postopka in izpostavil vprašanja, na katera bo zakonodajalec moral odgovoriti pri uvajanju morebitnih sprememb v slovenskem kazenskem procesu. Na začetku naloge sem predstavil najpomembnejša načela kazenskega postopka. Nato sem se dotaknil vprašanj glede vloge in pristojnosti subjektov (državnega tožilca, obdolženca, zagovornika, sodišča), ki nastopajo v različnih korakih ugotavljanja krivde obdolžencev. Nadaljeval sem s primerjalno pravno ureditvijo kazenskega procesnega prava, kot ga poznajo države, ki imajo podobno kazenskopravno zgodovino kot Slovenija ali predstavljajo tipičen primer modela kazenskega postopka. V zaključku sem povzel pomembne ugotovitve magistrske naloge in se opredelil do hipotez, ki sem (si) jih postavil pred pripravo naloge.
Keywords: učinkovita obramba in pošten postopek, enakost orožij, adversarni model kazenskega postopka, kazenski postopek v Sloveniji, vloga subjektov kazenskega postopka
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1604; Downloads: 372
Full text (1,15 MB) |
6. Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile : magistrsko deloDavid Božič, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1420; Downloads: 404
Full text (1,32 MB) |
7. Sodna ali tožilska preiskava? : magistrsko deloMojca Lešnik, 2019, master's thesis Abstract: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit.
Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve.
Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo.
Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Keywords: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Published in DKUM: 10.07.2019; Views: 2390; Downloads: 454
Full text (674,00 KB) |
8. Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku : magistrsko deloMonika Marn, 2019, master's thesis Abstract: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Keywords: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Published in DKUM: 04.07.2019; Views: 1761; Downloads: 356
Full text (1,02 MB) |
9. Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemovAndreja Breškon, 2018, undergraduate thesis Abstract: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom.
Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen.
»Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?«
Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava.
Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava.
Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati.
Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije.
Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Keywords: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 2064; Downloads: 294
Full text (464,57 KB) |
10. Bistvene kršitve določb kazenskega postopkaRima Salman, 2018, undergraduate thesis Abstract: Kazenski postopek je sinonim za kazensko procesno pravo. pijem kazenskega procesnega prava na nek način enačimo, a vendar sta različna, saj je kazenski postopek objekt normiranja kazenskega procesnega prava.
Kazensko procesno pravo je sistem pravnih norm, ki določa subjekte kazenskega prava, pravice, dolžnosti in procesna dejanja. namen tega je, da se ugotovi ali je določena oseba storilec kaznivega dejanja, ali je kazensko odgovorna in v primeru, da je odgovor pritrdilen, ureja tudi kakšne naj bodo kazenskopravne posledice.
kazenski postopek je zelo zapleten in kompleksen proces, kjer pogosto prihaja do napak in s tem posledično do nepravilnih in nezakonitih sodb. pravilna uporaba kazenskih določb in popolno ugotovljeno dejansko stanje sta pot do zaupanja v sodstvo, saj je le tako mogoče izdati "neoporečno" sodbo in uživati obstoj verodostojnega in produktivnega sodstva.
v diplomski nalogi bom predstavila značilnosti bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, opisala bom tako absolutne kot tudi relativne bistvene kršitve, obrazložila obstoj vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in nezakonitostjo in nepravilnostjo sodbe. pozornost bom namenila tudi uveljavljanju bistvenih kršitev s pravnimi sredstvi.
Keywords: bistvene kršitve kazenskega postopka, absolutne bistvene kršitve, relativne bistvene kršitve, kazenski postopek, zakonita sodba, pravilna sodba, uveljavljanje bistvenih kršitev kazenskega postopka, pravna sredstva.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 2225; Downloads: 351
Full text (1015,10 KB) |
